Ja....te razumem, a probi še ti mene. Menim, da dostikrat samo zato, k mamo preveč prostega časa in se ne vemo kam dat, začnemo razmišljat "neumnosti". Skratka, cel kup enih dvomov in filozofij, samo zato, ker pač nimamo kaj delat. In pol pogruntamo obvezno da nismo srečni, da nas vsi zafrkavajo, izkoriščajo, da se nam godijo take pa drugačne krivice........zato ker nismo zadovoljni sami s sabo, ker nimamo nečesa kar bi nas osrečevalo. In je pol zlo prikladno otoževat neke darc sile, k nas zavirajo, onemogočajo, prikrajšujejo za srečo....... Skratka, moj point je, da če bi namesto tuhtanja o vsem mogočem kaj pametnega zase naredili, bi blo tega tuhtanja neprimerno manj, oziroma skor nič.