Ua...fajna tema, tale... Praktično tut mene zanima...občudujem svojga svaka, ki je tišler, pa pridem k njim domov in imajo vse iz lesa... celo luster... zame je vsaka ročna spretnost zlata vredna, vse kar narediš z rokami in je tut praktično, pa ne da ima denarno vrednost, ampak uporabno...recimo...stare ljudi gledat, ko pletejo košare, saj sem že poskusila, ampak mi ne gre... zato pa raje štrikam in kvačkam...čeprav sama nimam nikol nič od tega, mi je pa fino, ker se tko mal sprostim... No, šivat zna pa moj dragi, čeprav tega ne pove naglas... zna pa tut marsikaj narest iz lesa, popravit kašno zadevo...to se mi full dopade. Zadnjič, za valeto je tamala hotla majčko...pa je nisem utegnila kupit...sem jo raj naštrikala...z vrvicami okol vratu in čez hrbet, par uric dela..pa je blo... Še bolj cenim to ročno delo zato, ker sem se popolnoma sama lotila učenja iz nemških revij...pa o nemščini pojma nimam...ampak sem bila trmasta...