Robert Lisac

Marsa, pises: ...zato pa ma tok folka slabo komunikacijo. ker je preprosto niso vesci. Ja, zato hvala bogu obstaja cel kup kvalitetnih delavnic, kjer se lahko tega naucimo. Komunikacijo se da trenirati in zelo pogosto je tako, da mislimo, da smo se izrazili zelo jasno, da drugi ve, kaj mi mislimo, kaj smo mu zeleli povedati, v resnici pa pogosto ni tako. Zato sem predavatelju Bostjanu Polutniku hvalezen za tisti stavek, ki sem se ga pred leti naucil na njegovi delavnici: CE TE PRAV RAZUMEM, POTEM PRAVIS NASLEDNJE .... (pa poves, kaj si slisal) Vem, da sem s tem stavkom ze preprecil mnogo nepotrenih zapletov in konfliktov. Seveda je bolj "fancy", ce se clovek ukvarja z energijami, ki tecejo po meridianih, vendar so tudi izrecene besede energija, nosijo energijski naboj. Ali ni bolj smiselno, da se naucimo najprej osnov komuniciranja, preden se lotimo subtilnejsih zadev? ================================================================ http://www.robertlisac.com - postavljanje mej v medsebojnih odnosih v rubriki FAQ ================================================================

V Sloveniji je po nekaterih statisticnih podatkih 50% ljudi, ki se bori s prekomerno telesno tezo. Ce zelite pripadati 50%, ki teh tezav nima, so lahko spodnje vrstice ene prvih korakov na tej poti. V ta namen je nastal intervju s Tomazem Kocjanom. Zame je eden najvecjih strokovnjakov in praktikov na podrocju wellnessa v Sloveniji, ki je pomagal ze mnogim bistveno izboljsati njihov zivljenjski slog in s tem tudi pot do idealne telesne teze. Na cloveka, ki se zeli znebiti odvecnih mascobnih zalog, gleda kot na edinstveno bitje, zato je velik zagovornik individualnega pristopa, in vsakemu cloveku ponudi tocno to, kar potrebuje, ker se posluzuje celostnega pristopa. Ne samo, da ljudem pomaga doseci idealno telesno tezo, na tej poti jim prebuja tudi radost do zivljenja, vraca jim nasmeh na ustnice in ogromno mero upanja, da je prav vse mozno doseci s pravim pristopom. 1. Tomaz, kaj lahko naredi wellness za ljudi, ki bi se radi znebili odvecnih kilogramov? Kaj sploh je wellness? Besedna skovanka izhaja iz dveh besed. Beseda well-being je izvzet iz definicije zdravja Mednarodne zdravstvene organizacije in fitness, ki je kot gibanje promoviranja zdravja nastalo v sestdesetih letih pod sloganom *sport for all*. Mnogi si wellness predstavljajo kot prostor razlicnih savn, masaz, neg telesa in obraza, torej kraj uzivanja in sprostitve. A vendar je wellness veliko vec. Je gibanje, ki cloveka uci zdravih navad, spreminja njegov zivljenjski slog. Wellness je pot do boljse kvalitete zivljenja. Sama besedna skovanka je stara ze vec kot 300 let, saj jo kot dobro pocutje, dobro zdravje opisuje ze druga izdaja Oxfordskega angleskega slovarja. Idejni oce wellnessa kot gibanja pa je dr. Dunn, ki je v svojih predavanjih in clankih zagovarjal, da je zdravje moc doseci le z obravnavo cloveka kot celote in ne le poskodovanega dela, da obstaja velika povezava med telesom, duhom in mislijo, ter da je zdravje veliko vec kakor odsotnost bolezni. Na teh temeljih je s pomocjo somisljenikov (John Trevis, Donald Ardell in William Hetller) zraslo v preventivno-kurativno gibanje, ki se je razsirilo po vsej Ameriki. 2. Vedno poudarjas, da je treba upostevati pri pridobivanju idealne telesne teze wellness principe. Kateri so ti principi? Osnovna ideja wellness-a je promocija zdravega nacina zivljenja za vse ljudi. Clovek se danes bori proti stevilnim civilizacijskim boleznim, ki so posledica prevec materialno usmerjenega razvoja. V vrtincu vsakdana se oddaljujemo od samih sebe, se zanemarjamo in unicujemo svoje zdravje. Wellness vidim kot izvrstno preventivo pred boleznimi moderne dobe, in tudi kot proces zdravljenja, vracanja zdravja. Podrocja, s katerih obravnavamo cloveka v procesu spreminjanja zivljenjskega sloga, so naslednja: Prehrana Miselnost, da lahko dolgotrajno zdravje dosezemo brez upostevanja zdravega nacina prehranjevanja, je danes ze prava redkost. A v praksi se clovek le s tezavo sprijazni z zamenjavo jedilnega lista; to lahko potrdimo z dejstvom, da so le redki tisti, ki po koncanem zdravljenju vztrajajo pri predlaganem jedilniku. Lazje je pojesti kaksno tabletko vec, ali si vbrizgati kaksen dodaten ml inzulina, in ze lahko veselo jemo naprej. A pri tem se nihce ne vprasa, ali se s temi postopki resnicno zdravimo, ali je to samo potuha, tolazba in odklanjanje procesa zdravljenja. Ce pogledamo z ekonomskega vidika potrosniske druzbe, je ta nacin pravi; prodajajo se zdravila in se nas najboljsi sosed ni ob dobicek, saj lahko *normalno* jemo vse, kar se ponuja v akciji, ce smo lacni ali nismo. Sprememba prehrambenih navad se ne zgodi naenkrat, je proces, ki raste v nas in se razvija z vsakim clankom, ki ga preberemo, s predavanjem, ki ga poslusamo in po njem napravimo obnovo, ter seveda z nacrtovanjem individualno pripravljenega programa prehrane, ki se ga bomo drzali vse zivljenje. Telesna aktivnost Bog je ljudi ustvaril za gibanje! Samo poglejte vrhunske baletnike, plesalce, cesa vsega so sposobni. Clovesko telo je narejeno, da se giblje, pri tem verjetno ni treba posebej poudarjati vseh pozitivnih vplivov, a moramo se zavedati, da ceprav je gibanje naravna cloveska potreba, ne prinese vsako gibanje pozitivnih ucinkov na zdravje in tudi na psiho ne. Veckrat slisim “Ah sem prestar za sport, to je za mlade!” Pa ni res!!! Vsak clovek je sposoben premagati petkilometersko razdaljo, razlika je le v hitrosti. Vadbo moramo prilagoditi nasemu trenutnemu pocutju, saj se le-to dnevno spreminja. Sprostitev Vsako telo potrebuje pocitek, da obnovi svoje energetske rezerve in da poveca svojo pripravljenost na taksne drazljaje kot je telesna aktivnost. Ce je cas sprostitve kvaliteten (masaza, obred v savni, namakanje v masazni kadi, …), se cas pocitka lahko skrajsa. Ponavadi govorimo o zgoraj navedenih postopkih kot o postopkih sproscanja, le malokdo pa ve, da je tudi pravilno nacrtovana in izpeljana telesna aktivnost lahko sproscanje, a o tem vec kdaj drugic. Torej tudi kvaliteten vsakodnevni pocitek je sestavni del zdravega nacina zivljenja. Dusevna aktivnost *Zdrav duh v zdravem telesu!* je grski pregovor. Ljudje smo bitja z duso, in ko govorimo o wellness elementih, ne smemo pozabiti na duhovno komponento, ki pa ne sme izostajati. Brez nje ne moremo doseci preobrazbe svojega zivljenja, brez nje je wellness le enkratno dozivetje in ne postane stil zivljenja. Zato je potrebno izobrazevanje ljudi na vseh nivojih, kar ima za posledico duhovno rast, ki pa prinese spremembe. Samoodgovornost Je najpomembnejsi element wellness-a, saj odloca o tem, ali bomo sploh zaceli wellness proces v svojem zivljenju ali ne. Velikokrat sem se srecal ljudmi, ki so bili pripravljeni placati veliko denarja, a svojega nacina zivljenja niso zeleli spremeniti. Njihova samoodgovornost je bila premajhna. Gre za zeljo po spremembi, po zdravju, kvalitetnejsem zivljenju, a kadar ne tli niti majhna zelja, tudi wellness ne pomaga. ... 2. del intervjuja si lahko preberete na mojem blogu na http://www.robertlisac.com, kjer Tomaz odgovarja se na naslednja vprasanja: -Kaj delajo ljudje narobe, ko se lotevajo hujsanja? -Katere so najbolj pogoste napake? -Opazil sem, da si tudi na tem podrocju velik zagovornik individualnega pristopa. Zakaj? ========================================== http://www.robertlisac.com ==========================================

Butl, lepo pozdravljen! Kaj si predstavljam pod grajanje, kritiziranje? Če ti ni všeč, kaj je nekdo naredil recimo v odnosu do tebe (ali neke situacije), ga grajaš, "okregaš". Če ti otrok namerno vrže v glavo žogo, ga grajaš. Kritiziraš lahko ravnanje nekoga ali ljudi kot take, tudi izdelke, dosežke. Če ti ni všeč neka slika, ki jo je kdo narisal, jo kritiziraš: "Ta slika je za moj okus narisana preveč temačno, z napačno tehniko in na premajhnem formatu..." Seveda gre za moje osebne interpretacije teh besed, ki si jih verjetno vsak razlaga po svoje. Ne gre se mi za to, da ne bi več kritizirali, grajali, sploh ne, gre se mi izkljucno za to, da se reagira SITUACIJI PRIMERNO. ============================ http://www.robertlisac.com ============================

Strelka, dobro jutro! Pises: ... kljub temu da ga ne hvalis do neba in ne karaš da je zc čist iz sebe. Ja, gre za neko primerno ravnovesje, pravo mero med enim in drugim. Opažam pa kljub temu, da ljudje zelo malo pohvalijo socloveka. Se posebej fatalno se mi to zdi pri vzgoji v odnosu do otroka. Kako naj otrok ve, v cem je dober, ce ga nihce ne pohvali? Kako naj razvija obcutek lastne vrednosti, ce se sam ne ve, s cim se lahko pohvali pred drugimi? Zanimivo se mi zdi, da taksen otrok potem odraste in morda doseze na nekem podrocju totalno mojstrstvo in ker se tega niti ne zaveda, zivi dalec pod svojim resnicnim potencialom. Zakaj? Ker se mu zdijo njegove spretnosti "samoumevne", "povprecne", "vsakdanje". Prav iz tega razloga potem za svoje delo recimo zahteva drobiž in se komaj preživlja. Nekdo drug z istimi sposobnostmi, ki se pa zaveda svoje vrednosti zna postaviti pravo ceno za svoje delo. Če gledam iz tega vidika, se mi zdi pohvala kljucnega pomena. Grajati, kritizirati nam je pogosto ze v krvi in se nam tega ni treba uciti. Saj ne recem, saj si v danih situacijah kdo seveda zasluzi tudi grajo in kritiko, samo, dajmo scloveka pohvaliti, ko odkrijemo, da je nekaj naredil rez odlicno. :-) ============================ http://www.robertlisac.com ============================

Oh, Mantis, vesel sem tvojega odgovora :-)! Ribica? Zanimivo. O astrologiji vem malo več kot nič. Pravijo, da so ribice čustvene. Ali to drži? Hvala za tvojo astrološko razlago! To pa je bila high-speed in high-quality analiza! Kaj naj rečem? Sem kar malce presenečen in tudi v pozitivnem šoku, vendar vse, kar si napisala glede moje osebnosti, popolnoma drži. Carica! :-D ============================ http://www.robertlisac.com ============================

Mantis, lepo pozdravljena! Pises: ...in tako razmislja clovek, ki ima na svoji spletni strani brezplacno e- knjigo Free fight, najhujsi sport vseh casov, golo mlatenje brez pravil za dosego premaganja nasprotnika do nemoci, kjer je dovoljeno zadajanje kakrsnihkoli telesnih bolecin. ... Pravico imas do tega mnenja. V mnogih primerih gre tocno za ...golo mlatenje brez pravil za dosego premaganja nasprotnika do nemoci, kjer je dovoljeno zadajanje kakrsnihkoli telesnih bolecin. Če bi prebrala obe knjigi, ki sem jih napisal na to tematiko, bi vedela, kako v resnici o teh zadevah razmisljam. Ravno to, kar si ti omenila, tudi mene moti in iz tega nagiba sem tudi posvetil polovico druge knjige eticnim vprasanjem, ki se zaradi narave tega sporta seveda pojavljajo. Pises: ...Tako da, ocitno na racun totalnosti v enem (fizicnem) podrocju, odvzemas nasilnost v drugem (psiholoskem) podrocju ... da dobis pravo ravnovesje, oz da se nardi izravnava ... He he he, zanimiva interpretacija mojega početja. In seveda ni manj nasilja in če bi se poglobila v to, kar sem napisal, bi morda videla, da sem bil verjetno eden redkih v tej sceni, ki sem se s tem vprasanjem tudi precej resno ukvarjal in poskusil najti neke resitve. Ker sem tudi samo clovek, seveda dopuscam vse moznosti, da sem se pri mojih tezah in predlaganih resitvah in pogledih kdaj tudi zmotil. Da se se jaz citiram malo biblijo: Kdor je brez greha, naj vrze prvi kamen! ;-) Navajen sem, da name letijo klamni razlicnih velikosti, pogosto celo iz same free fight scene, ker sem jim prevec "filozofski" in ker sem pisal o stvareh, ki jih nisem zasledil v nobeni literaturi o free fightu. Rade volje se pa s tabo dobim na kavi, da mi razlozis mojo astrolosko usodo ;-). Moj rojstni dan: 26.04.1973. Kaj si pa ti po horoskopu? ============================ http://www.robertlisac.com ============================

Marsa, se strinjam. Če kdo meče nate atomsko bombo, se res ni smiselno braniti s fračo ;-). Ja, seveda je potrebno kdaj prisoliti komu tudi verbalno klofuto. Problem se mi zdijo pač tisti posamezniki, ki takšne verbalne klofute delijo ves čas, ne glede na situacijo, ki morda zahteva povsem drugačen pristop, drugačne besede. ================================================================ http://www.robertlisac.com - postavljanje mej v medsebojnih odnosih v rubriki FAQ ================================================================

FREE, se strinjam. Pregovor pravi: Udarec seže do kože, beseda pa do kosti. Gre se mi samo za to, da bi ljudje reagirali situaciji primerno. Ni mi všeč, kar zadnje čase dokaj pogosto opažam na delovnih mestih, v vrtcih, po šolah in v nekaterih družinah, kjer se sploh ne trudijo več izbirati primernih besed glede na situacijo. ================================================================ http://www.robertlisac.com - postavljanje mej v medsebojnih odnosih v rubriki FAQ ================================================================

Predstavljajte si, kako bi bilo, ce bi s pestmi udrihali vsak dan po svojih najblizjih doma ali pa, kako bi bilo, ce bi brcali svoje sodelavce, znance ali prijatelje. Zdaj si pa zamislite, kako bi bilo, ce svoje najblizje pobozate, jim s svojimi rokami zmasirate vrat ali jim pokazete s prstom smer, kam naj se podajo, da jim bo se lepse. Predstavljajte si, da se z neko osebo znajdete pred oviro, ki jo vi znate z lahkoto preplezati. Clovek, ki je z vami, pa niti pod razno ne ve, kako bi to oviro premagal. Ali ga boste zaradi tega udarili nekajkrat v glavo in nato se v trebuh ali mu boste pomagali preplezati to oviro? Tako, kot lahko z vsakim gibom izbiramo med dobrim in slabim dejanjem, med dobrimi in slabimi posledicami, tako je tudi z besedami, ki jih vsak dan izustimo. Z gibom lahko nekomu ponudim sproscujoco masazo, s prstom mu lahko pokazem pravo pot, ali pa mu pomagam, da lahko prepleza neko oviro. Prav tako je z besedami. Besede lahko prijetno masirajo, vzpodbujajo, pomagajo, lahko pa tudi ranijo, prizadenejo, onemogocijo, zatrejo, jemljejo pogum in unicijo se zadnjo iskrico samozavesti v cloveku. Ni vseeno, ali otroka nezno pobozamo po laseh, ali ga udarimo s pestjo naravnost v obraz in ni vseeno, ali ga z besedami pohvalimo, ali ga okaramo zato, da dokazemo svojo »moc«. Ni vseeno, ali nekomu opisemo z besedami pot, ki jo zeli prehoditi, mu povemo, kje so dolocene pasti in kako jih naj premaga, ali mu povemo naravnost v obraz, da taksnega podviga ni sposoben. Cutite, kako razlicen je lahko naboj v posameznih besedah in stavkih, ki jih vsak dan slisimo in izustimo? Tako, kot vsak dan izbiramo v druzbi primerne gibe, da nikogar ne bi po nepotrebnem poskodovali, tako bi morali tudi izbirati svoje besede, ko se pogovarjamo s svojim partnerjem, s svojimi nadrejenimi ali podrejenimi, s svojimi prijatelji in znanci. Ce cloveka fizicno pretepejo, so posledice taksnega boja vidne, saj polomljenega nosu ni tezko prepoznati, prav tako ni mogoce spregledati pocene arkade ali zlomljene noge. Vse to je vidno. Posledice besednega nasilja navzven niso vidne, pa vendar povzrocijo tudi napacno izbrane besede nevidne rane, ki pecejo vcasih se bolj kot prava rana. Ali lahko nekoga brcnemo v goleno in mu potem sveto zatrjujemo, da ga pa res nismo zeleli udariti? To bi bilo nesmiselno pocetje, ker vemo, da je ukaz za brco prisel iz mozganov nasilneza. Ravno tako absurdno se je opravicevati po valu grdih besed, po valu najslabsih zelja v kombinaciji z zaljivkami, da teh besed pa res nismo zeleli izustiti. Ali niso prav nasi mozgani izbirali teh grdih besed, zaljivk, besed, ki so imele namen sogovornika potlaciti, uniciti in poteptati? Ali niso bili nasi mozgani tisti, ki so dajali zavestno impulze, da so se premikale nase ustnice in nas jezik? Ali nismo mi tisti, ki odgovarjamo za svoje mozgane in s tem za svoje ustnice in jezik? Ze od nekdaj obstajajo ljudje, ki so dobesedno sposobni zdraviti z besedami. Taksni ljudje obstajajo ze od pradavnine. Vcasih so bili to vraci, samani, modreci, danes pa so to lahko psihologi, dobri prijatelji ali pa tudi zivljenjski svetovalci. Neverjetno je, kako lahko ti ljudje z izbranimi drugim v pogovoru vlijejo pogum, ko jim dajejo cisto natancna navodila, kaj je cloveku v stiski potrebno narediti, da se lahko ze dolgo, sicer nevidna, vendar odprta, rana koncno zaceli. Se vec, cloveku tudi povejo, kako se lahko v bodoce izogne ostrim besedam drugih in jih nevtralizira ali celo iz »besednega metka« sogovornika naredi vrtnico. Taksno zdravljenje z besedami zahteva vecletno prakso, ogromno znanja na podrocju cloveske narave in seveda veliko izkusenj, predvsem pa neverjetno sposobnost empatije. Ni veliko ljudi, ki so sposobni zdraviti z besedami! Res pa je tudi, da se lahko vsak od nas zdaj in tukaj odloci ali bo s svojimi besedami rezal, vrtal, klal, slepo udrihal naokoli ali pa bo raje bozal, kazal pot, masiral, pomagal, se nezno in vzpodbudno dotikal sebe in drugih. V Sloveniji obstaja bogata duhovna tradicija, ki je ucila, in se uci, pravo poslusanje socloveka, ne samo z usesi, tudi s srcem. Tudi zdravljenje z besedo je prastaro duhovno znanje, ki so ga obvladovali ze nasi predniki. Danes to tradicijo nadaljujejo ljudje, ki jim ni vseeno, ali iz njihovih ust letijo nozi, sekire in metki, ali zdravilo, zamet in soncni zarki. ============================ http://www.robertlisac.com ============================

Marsa, zelo si prijazna :-)! ================================================= http://www.robertlisac.com - brezplačne e-knjige o free fightu =================================================

Marsa, hvala, po moejm bo kar OK, če vse ostane kar tu, če se s tem ostali seveda strinjajo. Porny, super, da se spet srečava :-), čeprav virtualno, pa vendarle. Nosilci slovenskega juda so gotovo dosegli zelo veliko na način kakor so pač vedeli in znali. Moja poanta je ta, da ni vseeno, kakšen pride dirkalni avto (telo judoistke) skozi cilj dirke Pariz - Dakar, pa četudi zmaga. Kaj ti pomaga titula, kolajne in vse časti, če lahko avto po končani tekmi zavržeš? Prav tako ni vseeno, kakšen pride voznik avta (osebnost judoistke) do cilja. Če postane zaradi športa in zaradi zahtev trenerske ekipe "kripl" samo zato, da zmaga, je to še sploh šport? Glede "samoobrambnega programa" za varnostnike: To, kar sem videl, slišal od varnostnikov, ki imajo opravka s huligani, divjaki, pretepači, je "samoobrambni program" tako uporaben v praksi, kot začetniški tečaj plavanja z rokavči, kjer naj bi bil cilj, da lahko udeleženci tečaja po "šolanju" z rokavčki varno plavajo med krokodili in piranjami. Dober tek! ================================================= http://www.robertlisac.com - brezplačne e-knjige o free fightu =================================================

Naše judo-punce se dosegale v preteklosti zavidljive rezultate, vendar se pogosto sprašujem: ZA KAKŠNO CENO? Velik problem se mi zdi, da vsi (športni funkcionarji, politiki, mediji, gledalci, trenerji, selektroji) vidijo samo KONČNI REZULTAT - DOSEŽEK, ne vidijo in ne spremljajo pa poti, ki je za vrhunski dosežek potreben. Moje osebno mnenje je, da obstaja prav na tem področju še veliko potenciala, ki ga ženski judo v Sloveniji še ne koristi. Trenutni pristopi se mi zdijo zgrešeni, ker je v ospredju samo rezultat, dosežek, ne glede na posledice za športnice. Ali se je selektor ženske judo reprezentance morda že kdaj vprašal naslednja vprašanja: 1. ) Kakšne alternative imajo judoistke, če se slučajno tako poškodujejo, da ne morejo in ne smejo več tekmovati? 2.) Kakšne so dolgoročne posledice morda "zastarelih metod treniranja" na področju zdravja judoistk? 3.) Ali tako avtoritativni pristopi kot sem jih neposredno opazoval na judo blazinah ne pohabijo osebnost športnika, če je takšnemu pristopu izpostavljen že iz rane mladosti pa tja do konca svoje judo-kariere? Verjamem, da je možno treninge zastaviti tudi tako, da imajo športniki, če se poškodujejo tudi še drugo alternativo, kjer lahko nadaljujejo svojo življenjsko pot, ker poleg juda obvladajo še kaj drugega. Verjamem, da je naloga vsakega trenerja, sploh pa trenerja reprezentance, se nenehno izobraževati in iskati trenažne pristope, ki športniku dolgoročno čim manj škodujejo (čeprav je to paradoks vrhunskega športa)! Verjamem, da je treba športnike vzgajati v samostojne zrele osebnosti, ki so sposobni sprejemati tudi sami svoje odločitve in se jim ni treba ves čas obračati na avtoriteto, da jim ta odgvori na najpreprostejša življenjska vprašanja in "pomaga" pri odločitvi, ki jo sicer lahko vsak prvošolček sprejme zase. V bistvu ne gre samo za problem juda, srečujemo ga tudi pri drugih borilnih veščinah in športih. Premalo se govori o teh zelo pomembnih vprašanjih. LP Robert Lisac ====================================== www.robertlisac.com - brezplačne e-knjige o free fightu ! =======================================