lunca in butl:) kar obema odgovarjam na vprašanja: sin očeta ne pozna (le-ta se je odrekel vseh kontaktov že v času moje nosečnosti), čeprav imamo urejene vse papirje. sin je videl očeta le na fotografiji, nekajkrat z njim govoril po telefonu. Želje da vidi očeta ni izrazil in nihče nikoli v naši družini ni o njegovem očetu govoril slabo.. kar sin želi vedeti, to mu povem, takrat ko je kot mali fantek (5let) želel slišati očeta, sva ga poklicala in sta govorila. to je bilo vse. Z njegovim očetom imava razčiščene račune in normalen odnos dveh, ki sta se nek čas imela lepo, a se je končalo. Nikoli nisva bila poročena, grde ločitve nikakor ni bilo. Vsak pogovor je potekal mirno. V zadnjih dveh letih večjih sprememb v našem življenju ni bilo. Že od začetka živiva v hiši moje mame (vdova). Odnosi so tk tk.... Ampak brez njene pomoči bi zelo težko shajala. Glede moje pozornosti njemu pa... 95% prijateljev in znancev mi pravi, da se čisto preveč ukvarjam z otrokom. Že od malega sva skupaj, skupaj pospravljava, skupaj razmečeva, skupaj hodiva v kino..... skupaj nakupujeva in skupaj športava in se igrava. Meni je normalno, da se na dopustu popolnoma posvetim sinu (pogoj je, da vsaj kavo spijem v miru:) in so zadoščeni osnovni pogoji osebne higiene:)) ker nama čez leto zmanjka časa ali pa sva prevečkrat motena. Normalno mi je tudi, da preberem navodila za igrico ki mu jo inštaliram in vsaj kdaj pa kdaj skupaj z njim premagujem druge, normalno mi je, da zvečer prebereva pravljico za lahko noč, kot tudi, da je včasih taka pesem, ki se jo pa res ne da potiho poslušati in je treba migati zraven:) Najino življenje je više manje sprotno dogovarjanje kdo kam zakaj kdaj.... in enkrat se prilagodi en, drugič drugi, včasih kar oba, više manje pa oba enako. Ker sem z rojstvom sina vedela, da je sin del mojega življenja in ga ne izključujem. Zato me njegovo grdo obnašanje tako preseneti. m.