Vsaka kri je pregledana preden gre v promet. Sicer pa na veliko piše, da naj ne hodijo "darovat" krvi tisti, ki sumijo, da imajo katero bolezen ali sodijo v rizično skupino in naj grejo raje naredit test. Kolikor sem do zdaj vidla (bila sem ene 3x) nihče ne napiše čigava je kri! In dvomim, da te obvestijo, če je kaj narobe s krvjo, ampak jo preprosto zavržejo. Krvi ne vodijo pod imeni ali šiframi, ampak pod značilnostmi, ki so važne za uporabo. Starost (mislim da ne zdrži več kot mesec? ), rH faktor in seveda krvna skupina pa verjetno še kaj... Na začetku VEDNO izpolniš tudi vprašalnik. Kar nekaj mesecev mora miniti tudi od časa, ko/če si je kdo prebodel kakšen del telesa (uho recimo), ne smeš biti bolan, od operacije mora prav tako minit kar nekaj časa, če si jo mel... Se ne spomnim več veliko. Če koga zanima lahko povem več v naseldnjem mesecu. Menli smo se, da gremo enkrat v tem mesecu ponovno na minus 3 ali 4 deci In nikakor se ne počutimo kakor koli oslabljeni pol. Je pa treba prej nekaj pojest! Za razliko od odvzema krvi za preiskavo, kjer moraš biti tešč zaradi koncentracije sladkorja v krvi, je tukaj zaželjeno, da kaj poješ, ker tisti, ki imajo težavo z nizkim pritiskom ali čim že in jih je še zelo strah, lahko padejo v nezavest. No, taka je prijateljica in so ji prej dali eno žličko sladkorja z blagim pomirjevalom, če se ne motim in je bilo vse v redu. Jih je namreč opozorila, da ima "zgodovino" padanja skupaj ob odvzemu krvi V glavnem noben babbav. Plačajo pa tudi pri nas in sicer potne stroške. Pri nas za enkrat še velja miselnost, da je to prostovoljna zadeva in da naj pride res tisti, ki hoče na tak način prispevat skupnosti ali bilo iz kerega razloga. Nikoli se ne ve, kdaj bomo sami potrebovali kri darovalca, da bi lahko preživeli. V koliko je to prav ali ne se nebi spuščala. Jaz v obeh primerih tega ne počnem za denar. Čeprav tudi to prav pride.
