Santelija, verjetno smo imeli že vsi v kakšnem obdobju življenja take občutke kot jih imaš ti zdaj. Jaz ti svetujem, da se spustiš globoko vase do tvojih najglobjih strahov in občutkov, ki se jih braniš in se jih začneš zavedati. Če si se zredila in če se dobro počutiš v svoji koži pač vsako jutro, ko se pogledaš v ogledalo reci: kok sem dons seksi pa fajn. Če se pa ne, pa pot pod noge pa adijo kalorije. Sigurno ni dobro za tvojo psiho, če cele dneve čepiš doma, ker ne upaš med ljudi zato, ker si debela pa ker nisi faksa končala pa ne vem zakaj vse. Vpraši se: če bi mela idealno postavo, fanta ki odgovarja tebi, tvoji družini, če bi vsak dan obdelovala vrt, če bi mela že 3 fakse narejene ali bi imela občutek, da si v življenju kaj nardila? Jaz sem prepričana, da ne. Ne, dokler ne boš sebe sprejela takšno kot si in se začela zavedat sama sebe z vsemi napakami, ki jih maš. V glavnem, hočem ti povedat, da si poskusi dopovedat, da si ti SVOJ človek, ki ima SVOJE želje in potrebe, SVOJ okus za modo in najpomembnejše SVOJ kvadratni meter zemlje, ki ti pripada in ves zrak ki je nad njim. Sam tko se boš lahko začela met rada. Ne podcenjuj svojih želja, ker ko bo čas mineval, boš spet pogledala nazaj in si rekla: saj v življenju še nič nisem naredila, tako kot si to delaš zdaj. Zavedaj se, da je tvoje življenje tvoje in ne od tvojih staršev, fanta, prijateljev in ljudi, ki pričakujejo od tebe da si taka, kot si bila do sedaj. Sigurna sem, da te nimajo radi zaradi tistega malega njih v tebi ampak zaradi tebe same. Če pa ne, je pa njihova ljubezen do tebe velika laž. Začni živeti svoje življenje in ne življenje nekoga, ki ga imaš rada. To je že v štartu pogubno. Živet morš svoje sanje. Tudi če to pomeni, da se odseliš od doma, se zaposliš in nikoli ne doštudiraš, se preseliš v blok, rataš folk diva, karkoli. Pa tut če nimaš največjega korenja v vasi, who cares?