Maya777

Wow to si pa lepo spisal. nageljnove žbice? Bom probala. Hvala vam za pomoč. Mi gre že dosti na bolje. Včeraj je bla žurka... In danes ne vidim več obrazov. Samo neke blede obrise. Spala sem v temi.(verjetno zato ker sem se samo vrgla v posteljo:D) Kar ponosna sem nase upam da bom danes tudi lahko spala v temi. Ogledal se pa še vedno bojim. Pa tudi drugače... Zdaj ko sem sama doma me je malo strah. Ampak upam da bom tudi to sčasoma odpravila.

Zafrkavas? Jaz ne upam mami tega povedat ker me bojo itak poslali na zaprti oddelek. Sem pa dobila kontakte od parih oseb in se za to zelo zahvaljujem. Torej ti obrazi... So se vrteli in priblizevali? Ljudje ki jih nikoli prej sploh videl nisi? How the fuck sploh možgani lahko tko podrbno oblikujejo človeške obraze ki jih nikoli nismo videli?

Hmm. Mene ne moti ce temo prikljucite h kaksni drugi. Kot sem ze rekla se opravicujem ker takega straha na forumu nisem nasla. Prabha hvala za nasvete. Bom poskusila vse. Ceprav danes ponoci je bilo kar hudo... Konstantno zbujanje v temi tresenje. Ampak enkrat se itak zmatras pa zaspis. Bom poskusala naprej.

Saj si nocem predstavljati teh bedarij. Enostavno so v moji glavi. Hvala za pomoc. Res ste zakon.

Poskušala sem spati v temi ampak me je zgrabila panika težko diham histerična postenem... Ja težko se naličim in težko si umijem zobe. Vstanem ob 5ih zjutraj ker takrat je še mami doma in mi je nekako lažje. Ko pa sem sama ni šans da bi pogledala v ogledalo. Ko mi je babi kupila sobo je bilo na omari ogledalo. Vrat od te omare ni več. Ravnokar sem prišla domov. Težko je bilo... Na poti domov sem imela kar nekaj temnih ulic. Ampak zmeraj ko me je strah molim. In ja sem verna... Ampak ne vem zakaj mi Bog ne pomaga? Na momente se mi zdi kot da sem motena... Fant spi pri meni kolikor je le mogoče to mi malo pomaga ampak vseeno se ne počutim varno. Sredi poletja spim pokrita ker mi to predstavlja nek majhen občutek varnosti. Sama sebi se zdim nora... Motena.

Hvala.

Zgodilo se mi ni se nic konkretnega samo male stvari ki jih ne znam pojasnit. Vcasih se mi ko je toplo najezi koza na hrbtu brez razloga, dostikrat sem tocno vedela da sem zaprla vrata ko sem se obrnila so bila odprta. Najhuje pa je ker se bojim ogledal ce ni koga poleg mene. Sovrazim ogledala ko sem sama doma in ko grem v kopalnico zmeraj gledam v tla ker je nasproti vrat ogledalo. Nekako se poskusam soociti s strahom a ne morem prevec se bojim. Ko sem bila majhna sem hodila spat k staršem in ko so starši dojeli da to ni normalno ker sem se in se se zdaj tresem in vcasih agresivno jokam. Verjetno sta mislila da lahko to "pozdravita". Zvecer ko sem sla spat nisem smela imeti prizgane luci zato da bi dojela da v temi ni nic takega nisem vec smela spati pri njima itd... Ves pravijo da ce si nekaj mocno predstavljas sam univerzum poskrbi za to da se to uresnici... Odkar sem slisala to me je se bolj strah. Jaz si namrec zmisljujem in si predstavljam kaj se mi lahko zgodi. U bistvu ena stvar je precej čudna... Ne traja dolgo... Kakšen mesec. Vsakič ko se zbudim po žurki (z izključno samo alkoholom) Ko zaprem oči se mi prikazujejo obrazi. Obrazi otrok starčkov najstnikov...obrazi so resni ali pa jezni. Še noben ni bil vesel. Obrazi ki jih nisem prej še nikoli videla. Nekako sem se že navadila na to in veeeliiiiko manj žuram. :xx!: Če bi dobro prebral kakšne strahove imam bi videl da take teme ni na forumu. Ce pa je se pa iskreno opravičujem ampak jaz je nisem zasledila.

Ok mogoce ta tema ze obstaja se opravicujem ampak je se nisem zasledila. Stvar je taka. Imam velik problem. Mogoce se vam bo zdel smesen ampak meni ni. Strah me je vsakega suma, teme, spim pri prizgani luci. Ne morem se soociti s svojim strahom ne morem ga pregnati. Spremlja me ze iz otrostva ko se vedela nisem kaj so grozljivke. Sedaj jih gledam mogoce so mi najprej smesne potem ko se pa zamislim nad vsem tem... Me postane strah. Ni me strah ce sem sama doma strah me je tudi ko sem v druzbi. Nikoli se ne pocutim varno. Tezko zaspim, v sekundi se mi v glavi poraja miljon idej kaj bi se lahko sedaj zgodilo. S tem predvsem ciljam na paranormalne pojave. Vlomilcev in takih stvari me ni strah. Strah me je paranormalnega tega cesar ne razumem in mislim da nihce ne. Kako lahko v to verjamem? Ne vem. Verjela sem se preden sem sploh vedela za duhove, obsedenost... Sedaj sem stara 17 let. In ze celo zivljenje me preganjajo ti strahovi. Ne vem kaj naj naredim psihologinja mi ne more pomagati. Pogovor NE pomaga. Pomislila sem na tablete ali hipnozo vendar tablete lahko skodujejo hipnoza pa se bolj. Prosim ce mi kdo svetuje...