Čist kul. Sam se nikoli nisem dotikal staršev (no, kot dojenček verjetn že), nekak to ni bilo "v navadi", tud njiju nekak v glavnem nisn vidu kaj se kušnit, objet, za roke prijet, pa čeprav sta od rane mladosti ostala skupaj in sem prepričan, da sta si tudi ostala zvesta......to je blo bl po fotrovi metodi, kaj besede in te npr. pozornosti, dejanja so pomembna......saj po svoje ima prav, pa vseen......tako da je še danes kak moj objem in dotik s starši nekak nesproščen, čeprav ne odbijajoč. Sicer pa imam rad dotike, vendar vedno rabim čas, neko bolj zbližanje, da se jih privadim, jih sproščeno sprejmem in dajem ter v tem uživam......ko pa, pa je ful fajn.