Pa da se ne bo spet vleklo k jara kača, še sam to..........Mi2 s C. sva prijatelja že kakšno leto in pol. V tem času sva se ogromno pogovarjala po telefonu, si pisala, tud flirtala (in to kako , blo včas vroče, vsaj men, k satan ) in se zezala, pa šla na kak drink, kakšno večerjo........Je pa najin odnos temeljil predvsem na medsebojnem spoštovanju, pomaganju in zaupanju. Iz spoštovanja drug do drugega, še posebej glede na neprijetno situacijo v kateri sva se znašla v privat lajfu, sva pa le redko prestopila mejo za katero sva smatrala, da je naj ne bi, vsaj v dani situaciji, ker itak ne bi zadovoljila in osrečila ne enega ne drugega, pomen površinskih ali propadlih vez sva že tako oba poznala. Tak odnos je seveda pripeljal do zaupanja tudi mnogih "skrivnosti" in intimnosti, zato mi je smešno nakladanje nekaterih, ki bi me radi neprijetno presenetili ali naju prizadeli, ker pač trpi njihov ego (kar pa očitajo drugim). Presenetila me je le pritlehnost, hudoba, ta neverjetno močna želja koga prizadeti, še posebej pri tistih, ki se prikazujejo duhovno tako zlo razsvetljeni. Odgovarjam pa jim zato, ker pač ne maram, da nekdo laže o men, žali mene in meni ljube ljudi, potem pa nikome ništa . Spletom okoliščin tako vem marsikaj o dobrohotnosti, duhovni razvitosti in še o marsičem tud zlo neprijetnem o mojih "prijateljih" pa tega ne želim zlorabljat, sam ko bo mi 1x poču dekl, tudi sam ne bom izbiral več načinov in besed. Zato naju pustite na miru in zagotovo bo tud v nasprotni smeri tako. Bi torej lahko prenehali, vsi mi? Lepo se imejte še naprej v tem prelepem dnevu.