Sočutje . Torej, da tudi mi čutimo npr. žalost in veselje, ki jo čutijo drugi ljudje. Kaj pa vem, mislim, da sem sočuten, vendar pa me npr. žalost bolj potegne z drugimi ljudmi kot veselje, čeprav nimam blemov se veseliti z drugimi, pravzaprav se raje in rad veselim z drugimi, bolj intenzivno pa sočustvujem v žalosti.......vendar seveda moja žalost ni tako intenzivna in niti ne tako dolga kot njihova. So bili že dnevi, ko sem si želel biti pomanjkljivo sočuten, so bili tudi dnevi, ko sem se zavzel, razmišljal, kako to da z nekom ob neki situaciji ne sočustvujem preveč. Sicer pa menim, da sem nekje tu, ko je še ok. In seveda z različnimi ljudmi glede na povezanost z njimi sočustvujem različno intenzivno. Tko nekak, se mi zdi. Hm, bolj razmišljam o sočutju, težje podam svoje mnenje....