Jutrček Kaj naj vam rečem? Včeraj se mi je dan razvil v en napornejših. In se še nisem uspel čist regenerirat in tud ničkaj naspat. Ugotovil pa sem, da sem kljub svoji otročjosti na dobri poti, da odrastem, pa niti nisem preveč prepričan, da mi je to ne vem kak všeč. Še posebej, ko se zarad situacije spet vedno bl zavedam svoje in minljivosti mojih dragih, minljivosti vseh nas. Preklemansko, le zakaj smo tako ranljivi? Mojmu "drugemu ateju" nič kaj ne kaže dobro. Tud moj pravi ata in njegova žena ga nekaj sračkata, sm jih mogu mal v roke vzet. In pravzaprav bi glede na vse moral biti v enem velikem "badu", pa nisem in nočem bit in ne bom. Kurc pa krutost življenja. Tako pač je. Ne bom dal kruti varianti lajfa, da prevaga in me zamori. Ne in ne. Ko jo je.e. :xx!: Hočem živet in zaužit vse kar mi lepega lajf ponuja. S krutostjo pa se soočit na nož in jo porazit, vsaj miselno in z načinom mojega življenja, razmišljanja, če ne gre drugače . Skratka lunatki, carpe diem, mejte se radi in ŽIVITE......s polno žlico.