Skoči na vsebino

Mick

D član
  • Št. objav

    17.861
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    5

Vse kar je objavil/a Mick

  1. Aja....pozabu....če bi mal pobrskala po forumu, ne pa le po dveh temah, bi videla, da se pač rad zafrkavam na tak način. Mislim, da smo včasih mal preresni in da paše tud mal zafrkancije. Pa nikomur nič žalega nočem. Če tega nisi sposobna sprejeti, bi mi zadostovalo.....daj Mick, pusti me na miru, ne želim si takih komentarjev. A imam zato bolni um, sem spolni fanatik z non-stop stoječim, potrebujem tablete.... Očitno zate. :xx!: Bodi pridna in fajn se imej.
  2. Hih janai ....nisem te povabil na pir, utapljanje svoje strasti v piru pa je zlo slab predlog. Sam svoje spolnosti ne rabim zdravit, pa če ti verjameš al ne, pa mi je tako vseeno če. Če bi jo, je verjetn ne bi na forumu, če pa že bi, pa bi o svojih težavah odkrito spregovoril v pričakovanju kakšnega dobrega nasveta. Moj um je povsem zdrav, po takšni žolčni tvoji reakciji sem se pa mal zamislil nad tvojim . Tablete pa jem zaradi zdravstvenih težav, ki pa nikakor niso povezano s stalno erekcijo . O sebi pišem odkrito tudi ko imam kakšne probleme, tvojega nasveta pa si od sedaj v nobenem primeru ne želim. Zafrkancija o seksu še ni povabilo na seks, poleg tega pa s tečnimi in zadrtimi babncami ne izgubljam časa. Če koga resnično povabim kam, ga povabim po OS, ker je to najina stvar.......tebe kolikor vem nisem.
  3. Mick

    Agresija

    Bravo Amis Starši......nič bravo.
  4. Ma ok....te pa ob piru, no...... ............. Poglabljal pa bi se jaz raje v........bom raje kar tih.
  5. Mick

    Jok

    A tebe niso naučili, da je ubogim treba pomagat?
  6. Mick

    Jok

    Bemu, jaz enih tud ne...... Ko sem se to spomnil mi gre skor na jok.....
  7. Mick

    Jok

    ..upam, da tega pomanjkanja v kakšnih drugih situacijah ni.
  8. Mick

    Agresija

    Ja, hm...skwo..pri meni je bilo malo drugače. Mislim, da mi starša nista znala pokazati ljubezni, sam pa sem bil precej občutljiv. In potem sem zbezljal......tudi v drugačnost in med ljudi, ki so me sprejeli, kjer sem čutil, da so me sprejeli, pa četudi je to bil kak klošar, pijanc, narkoman.....samo, da sem začutil, da sem sprejet. Čudno, ne? Ne vem ali bi lahko takrat kaj spremenil, očitno je to bila neka vrsta šole skozi katero sem moral iti (bi rekla JanjaK ). Seveda sem kdaj pomislil, da sem tudi sam k temu prispeval......lahko bi se oblačil, živel po širši družbi sprejemljivejših normah.........toda nisem hotel. Niti mi ni bilo všeč. Ne čutim več jeze. Ne sovražim. Mogoče me kdaj spreleti ne ravno hvale vreden občutek vzvišenosti navpram njim, ki se sedaj, ko kao v družbi nekaj malega le pomenim, obnašajo spoštljivo, čist drugače. Sem se pa zaradi ponižanj, ki sem jih doživel, pa zaradi moje občutljivosti zelo dolgo časa boril z občutkom manjvrednosti, ta občutek me povsem iz rok ne spusti še danes. Polagoma pa le odhaja......
  9. Mick

    Jok

    To meni bolj liči na zadrževanje joka. Če jočeš, ko ti je hudo še ne pomeni, da nisi fajter......mogoče še veliko bolj srčen kot uni, ki ne jočejo.
  10. Mick

    Agresija

    Popolnoma nobene krivde ne nosiš, popolnoma nobene x!x O očetu bi se pa dalo precej kaj drugega rečt :xx!: :xx!: Fuj in fej....bljak
  11. Mick

    Agresija

    V vsakem od nas je nekaj agresije, nasilnosti.......ki pa jo razumen, zrel človek zna kontrolirati, zreducirati na nek minimum, ki pa je za posameznika različen........pri meni to izgleda tako (sm bolj temperamenten), da včasih mal zatulim. Pa niti tega ne maram na sebi......poleg tega tudi s tuljenjem dosežeš ravno nasproten učinek kot ga želiš. Tako, da že kar nekaj časa delam na tem in se počasi spreminjam po mojih kriterijih v kar spodobno bitje. Ko bom vsak konflikt rešil brez dviga glasu.....bom pa zadovoljen. Za sproščanje napetosti, agresije pa je treba najti nek drug način......kot je dretje na ljudi.
  12. Mick

    Agresija

    To mi je pa nekak znano...... Sam sem se tud poboljšal že precej....
  13. Mick

    Agresija

    Hih Volkec, mogoče pa sva zaradi nekaterih življenskih izkušenj tako "borbena" vizavi nestrpnežem, ker sva nestrpnost čutila na lastni koži. Sam je sicer nisem čutil zaradi "čefurstva", bolj zaradi moje za tiste čase "drugačnosti". Pa tud fasal sem jih kdaj zaradi tega. :xx!:.....enkrat so me tipi počakali s koli in verigami ter me premlatili do nezavesti. :o|o: Foter pa me je konkretno, s pasom, namlatil le ene dvakrat.......drugič ga je potem totalno minilo, ker je dosegel popolnoma nasprotno kot je želel. Ne vem, v meni je nasilje nad menoj sprožilo totalen revolt......v trenutku, ko se je izvajalo sem bil tako več ali manj nemočen, samo potem sem postal še bolj trmast, še bolj svojeglav. Danes se do teh tipov v osnovi obnašam enako kot vedno, malce prezira je v meni, heh....le oni se do mene obnašajo precej bolj spoštljivo.
  14. Mick

    Jok

    Hih.....nisem se kaj dosti trudil za to , doživet stres je kar izbruhnil iz mene. Upam, da tega drugič ne bo, al pa vsaj ne tako kmalu......pokličem pa vseen lahko
  15. Mick

    Jok

    Hm.....mogoče pa je dajanje duška v startu bolezni res kaj pripomoglo, da ni izbruhnila z vso silo, ne vem.
  16. Mick

    Jok

    O, zanimivo, tudi sam sem zdaj ves čas razmišljal o joku. Zdi se mi, da je jok nek obrambni, zaščitni element, ki ščiti naše telo in dušo pred hujšimi težavami. Jokamo /vsaj večina odraslih verjetn / ko nas nekaj hudo prizadene, čutenje te prizadetosti, npr. žalosti, pa pomeni stresno situacijo za za nas, jok pa nas zaščiti, razbremeni trpeča dušo in telo, se vam ne zdi tako? Seveda jok označuje, izraža tudi našo kao slabost, saj smo v trenutku žalosti ranljivejši tako in drugače, kar včasih, velikokrat tudi danes, ni bilo pametno pokazati, včasih pa še posebej moškemu-bojevniku ne. Vendar me ni sram povedati, da jokam. Sem le človek. Se smejem, ko sem vesel. In včasih tudi jokam, ko sem žalosten. Spomnim se svojega zadnjega joka v času, ko sem že bil na lnf. Tisti dan sem vozil za rešilcem, ki je v bolnišnico peljal mojo skoraj 93 let staro staro babico. Zelo sem se ustrašil, da jo bom izgubil. Spomnim se tudi mojega joka na pogrebu moje druge babice.......jokal pa sem zaradi očeta, ki ga je smrt njegove mame zelo prizadela. Takrat nas je jokalo več skupaj. Spomnim se najinega joka z lubico, ko sva po tv videla kako so Srbi bombardirali uboge ljudi, ki so si šli po nujno potrebno hrano na tržnici v Sarajevu. Nisva mogla verjeti, da je lahko nekdo tako krut (zato ne cenim ljudi za katere imam občutek, da so tega sposobni storiti in se s kakšnim takim tudi na lnf vztrajno bockam). Takrat sva jokala dva skupaj. Spomnim pa se tudi svojega joka, ko sem zvedel, da sem hudo bolan. Takrat pa sem jokal, ko sem ostal sam. V bistvu sem videl kako so se ustrašili in kako trpijo moji bližnji, pa sem "glumil" kako sem močan in optimističen. Ko sem ostal sam v bolnišnici pa sem si dal duška......
  17. Mick

    Jok

    ......jokam redko, res redko.......vendar jokam. Mal bolj pogosto pa se mi zasolzijo oči od ganjenosti, navdušenja ipd. ko se v kaj totalno vživim.....v pogovoru, ob filmu itd. :OO!:
  18. Mick

    UPANJE

    A sem zmagal ?
  19. Hm....ja pol pa je že čas da se dol data, ne....
  20. z mano? nič, sem zdrav fant, ki je potreben.... to je pa čisto razumljivo, ne?? ...hm, a tvoja ženka je tud potrebna?
  21. Mushi, gostilna ŠIKER The best šarlota Tud hrana je ok. Pa še jezero je v bližini in lahko greš po papici mal na sprehod.
×
×
  • Objavi novo...