Pozdravljena Čeprav se pogosto nekako ne razumeva, pa ti želim, da se izkopaš iz teh bolečin. Včasih pomislim, da so tvoja stališča pretrda, nič fleksibilna, kako naj rečem "zakoličena", nepremakljiva in potem te to mahne......Da si mogoče mal nagnjena, da okoli sebe vidiš samo grde in neprijetne stvari, pa s tem pogosto tudi takšne ljudi, spregledaš pa lepote in prijetnosti. Ne vem koliko si stara, vendar, ne vem, mogoče je za moškega to drugače, verjetno sem sam starejši od tebe pa prav tako nimam družine, kdo bi vedu kaj natančno je razlog temu, sam jih vidim več, vendar pa se zaradi tega ne sekiram. Prijatelji? Ker če sem prav razumel je tvoja bolečina osamljenost? Prijatelji? Hm. Teh tako ne more biti dosti, sem prepričan, da jih tudi ti imaš. Mogoče si pa tudi do njih prekritična, pa so jim tvoja stališča moteča ali celo boleča, pa se jim raje izognejo? Ne vem.....Si pa zdrava, hej, to je najpomembneje, nudi ti možnosti in moč, da ukrepaš, svoje življenje spremeniš.....Mogoče bo treba pogledat na lajf mal bl humorno, včasih tudi s humorjem na svoj račun, pa manj kritično do okolice......mogoče bo treba sprejeti, da ljudje okoli nas pogosto niso takšni kot bi si mi želeli ali kot bi mi pričakovali, pa jih je treba vseeno sprejeti v njihovi drugačnosti.......mogoče si prestroga res, pa so tako tudi ljudje tudi do tebe......saj veš kako pravijo......mi sami kažemo s svojim obnašanjem ljudem kako se naj obnašajo do nas, kako ravnajo z nami. Pa tako, zaradi pozitivne naravnanosti do sebe in drugih ti priporočam, da mal prebereš knjige L. L. Hay, poznam ljudi, ki so jim pomagale. Skratka, upam, da ne boš tega posta vzela negativno, napisal sem (tudi sam čist sesut ) to kar mi je prišlo na misel ob branju tvojega uvodnega posta v tej temi.......čist spontano. Ajd, bodi močna, sama si kroji lajf, ukrepaj......srečno!