Bhagavad-gita je knjiga, ki me je v življenju najbolj razsvetlila. Namen vseh navodil v Bhagavad-Giti je, da v nas obudijo čisto zavest. Vedsko znanje je transcendentalno in ni rezultat raziskav. Človek ima štiri pomanjkljivosti: (1) zagotovo dela napake, (2) nenehno je pod vplivom iluzije (3) rad vara – tudi najneumnejši človek se dela zelo pametnega in čeprav ne pozna niti lastnega položaja postavlja teorije ''Mislim, da je to tako, to pa tako'' in (4) je omejen z nepopolnimi čuti. Vede niso zbirka človeškega znanja, ker je napaka izključena. Samospoznavanje Med ljudmi, ki trpijo v tem svetu, je le malo takih, ki dejansko poskušajo izvedeti, kdo so, od kje so prišli, zakaj so se znašli v tem položaju, zakaj drugi trpijo, kaj je zavest, zakaj takšna raznolikost živih bitij, kaj je Absolutna Resnica in tako naprej. Dokler je živo bitje pod vplivom materije, je v pogojenem stanju, v katerem ga slepi prepričanje, da je proizvod materialne narave. Takšna miselnost se imenuje lažni ego. Kdor je povsem prevzet od telesnega pojmovanja življenja, ne more razumeti svojega položaja. Telesnega pojmovanja življenja, bi se morali znebiti. Kdor želi doseči osvoboditev in se rešiti vseh treh materialnih nadlog (nadlog uma, nadlog drugih živih bitij in naravnih katastrof), mora najprej spoznati, da se razlikuje od materialnega telesa. Osvoboditev (mukti) je stanje, v katerem živo bitje nima več materialno zavest. Doseči mukti pomeni osvoboditi se nečiste, materialne zavesti in razviti čisto zavest. Vsak človek bi se moral vprašati po višjem smislu življenja. Spanje, hranjenje, parjenje in branjenje so štiri lastnosti skupne živalim in ljudem. Če človek dela izključno samo te štiri stvari, ni boljši od živali (je uglajena žival) in zapravlja dragoceno priložnost, ki mu jo nudi človeška življenjska oblika – priložnost, da izkoristi znanost o samospoznavanju. Razlika med živalmi in človekom je, da se samo človek lahko vpraša po višjem smislu življenja. Zavest živega bitja je transcendentalna. Ko se človek odreče vsakršnim željam po čutnem uživanju, ki so plod umskega snovanja, se njegov um očisti in najde zadovoljstvo samo v jazu. Tistega, čigar ne vznemirijo niti trojne nadloge(nadloge uma, nadloge drugih živih bitij in nadloge, ki jih povzroča materialna narava - naravne katastrofe), ki ni vzhičen v sreči in ne pozna navezanosti, strahu in jeze. Tisti, kogar ne vznemirjata dobro in zlo in, ki ju niti ne povzdiguje niti ne zaničuje in lahko umakne čute od predmetov čutne zaznave, tisti ima čisto transcendentalno zavest. Kdor se dvigne na to transcendentalno raven, takoj spozna Vrhovni Brahman in preplavi ga neizmerna radost. Nikoli za ničemer ne žaluje in po ničemer ne hrepeni ter je enako naklonjen vsem živim bitjem. Materialno telo je po naravi minljivo. Premine lahko takoj ali pa po sto letih. To je samo vprašanje časa. Ni ga mogoče ohranjati v nedogled. Duša v telesu pa je večna in se ne spreminja. Ko duša telo zapusti se le-to začne razkrajati. Vzdrževalec telesa je torej duša. Samo telo je nepomembno. Duša je nespremenljiva. Ne spreminja se, kot se spreminja telo. Spreminjanje telesa poteka v šestih stopnjah: telo se rodi, nekaj časa obstaja, raste, ustvari nekaj produktov, postopoma slabi in nazadnje izgine v pozabo. Duša pa takim spremembam ni podložna. Duša se ne rodi, ker pa vstopi v materialno telo, se rodi telo. Duša se ne rodi in ne umre, ko se rodi in umre telo. Duša se nikoli ne postara, kot se postara telo. Obstaja nešteto duhovnih atomov, katere velikost je enaka desettisočini konice lasu. Individualni delec, duša, je duhovni atom, manjši od materialnega atoma. Takih atomov je nešteto. Ta majcena duhovna iskra je osnova materialnega telesa in njen vpliv se širi po celem telesu. Vpliv duše po vsem telesu zaznavamo kot zavest, ki je torej dokaz prisotnosti duše. Vsak laik lahko razume, da je materialno telo brez zavesti mrtvo. Zavest v telesu ni mogoče obuditi z nobenim materialnim posegom. Zavest ni rezultat spajanja materije, temveč izvira iz duhovne duše. Koristno je poznati samega sebe – vedeti kaj si. Če razumeš, kaj si, razumeš tudi druge stvari. To se imenuje atma-tattva, atma-jnana, znanje o jazu.To je pomembno. Smisel življenja je samospoznavanje. Proučujte sebe. Kdor nima končnega cilja je vznemirjen in ne najde miru. In kdo je lahko srečen, če ni miren? Na spodnjem linku pa His Divine Grace A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada, ki je prevedel Vede (5000 let stari sveti spisi, ki ti pokažejo pravo in edino pot) iz sanskrta v angleški jezik. www.youtube.com/watch?v=4JdmuPKgNVI Lepe dni
