euridika

Ne razumem, kako je ločitev lahko greh.... življenje je pretočna stvar....ljudje prihajamo in odhajamo....pa kaj je sploh greh? Lahko je pa Turoff že tako visoko, da na take pritlehne zadeve sploh več ne reagira...

janajam, to si pa tako dobr poštudirala! Jaz imam tudi tak občutek, sam stvar je še malo bolj zakomplicirana. Fant je namreč precej daleč stran, v drugi državi in gre vse bolj počas... Je pa tlele pri obehen velik strah v ozadju, ki mene lahko povsem ohromi.Praviš, naj mu direkt povem kaj čutim? Tudi na tem delam pri sebi, da bom pripravljena, ko ga naslednjič vidim.... Vila Sonca, moja mama ima tudi sama s sabo probleme... prav tako sestra....komaj kdaj so se normalno postavle pred fotoaparat...Mama tudi sebe skoz kritizira in kar skuha, po njenem nikol ni dost dobr... Ma, sem se včasih zalotila, da sem ji po tem podobna in sedaj je prišel čas, da razčistim pri sebi! Kako se pa ve vidite? Ste si lepe?

hvala za odgovore! Stvar je taka, da ta fant ni moj partner, temveč potencialni kandidat. Bolj od dejstva, da me je na tak način komentiral, me moti dejstvo, da se mi take situacije sploh še pojavljajo! Ampak res je očitno, da moram to ozavestit. Ko mi takole pišete, mi je še bolj jasno vse to! a veste za kako delavnico na to temo, ali pa knjigo?

Pozdravljeni, sem nova na forumu. Zadnje čase, predvsem zadnja dva tedna, močneje ozaveščam odnos do sebe. En vidik je moja fizična podoba, ki jo sicer doživljam dokaj relativno, odvisno od razpoloženja. Rada bi, da bi se glede tega bolj sprejela. Večkrat se zalotim, ko si mislim "Pa kako se bo on zaljubil vate, poglej se kakšna si!" Opažam, da sem glede tega zelo občutljiva, predsvem glede izjav in obnašanja mojih staršev. Mama mi skoraj vedno, ko me vidi , reče: "daj si lase s čela in oči si bolj naliči, ti bolj paše tako". Zadnjič mi je celo rekal, ker imam krive zobe, da bi si jih morala poravnati, ker se mi deformira obraz.... Oče pa se sicer ne spušča vame na tak način. pri njem me bolj prizadane nekak ignorantski odnos, ki se ga čuti bolj v nijansah, a jaz , kot rečeno, imam izredne senzorje za to. Je tudi precej kritizerski, saj za njega nič ne nardim dovolj dobro. Če skuham kavo, ni nikoli dobra, sok, ki mu ga ponudim, je zanič,... In prav zadnje čase sem ozavestila, kako zelo se peham za njegovim odobravanjem. Čutim, da moram razkodirati nekaj v odnosu s starši, samo, kaj? In potem, je tu še moja simpatija. Ta fant mi je tudi sam izpostavil moje "pomanjkljivosti" glede obraza, za nameček mi je še govoril o lepoti in pameti drugih žensk... jaz sem to sicer stojično prenesla, seveda navidezno... vendar se v kritičnih trenutkih tega še kako spomnim... Skratka, kot da mi nekdo trka na duri in mi prigovarja, naj že enkrat razčistim s tem! In s tem je v končni fazi povezan tudi odnos z drugimi ljudmi. Postala sem občutljiva do vseh okoli sebe. Čedalje bolj zaznavam, ko se kaj dotakne mojega samospoštovanja,... Prosim za vaš komentar....