Sasha3

Včeraj okrog 17 h pa praw intenzivno je bilo spet zame nekaj v zraku, ful štorasta, naspidirana, lačna.

Punce, sej bo . En vpliv, ki pomaga, je božji.

Pa ne samo jaz, tudi mož je ascendent lev... in sva se kar spokala, kar je oba pretreslo, meni še zamajalo samozavest.

Hm, spet eni nori dnevi... kaj me pa meče zdaj???? Luna v Škorpjonu me po navadi napravi konfliktno, ampak danes ni samo to, nekaj čudnega je v zraku. iz tega ne znam razbrat medplanetne vplive, no. Luna je v Škorpijonu Sonce je v Vodnarju Merkur je v Kozorogu Venera je v Vodnarju Mars je v Levu ® Jupiter je v Ribah Saturn je v Tehtnici ® Uran je v Ribah Neptun je v Vodnarju Pluton je v Kozorogu kdo pove kaj več?

Oj, butl! Ma je mimo očitno tisto najhujše. Tamala ni več tako ljubosumna na bratca in ne išče več nadomestka zame, tako, da lahko rečem, da smo se ujeli. Kako si ti?

Moja tavečja hči ima Pluton na Ascendentu v Strelcu. Porod je potekal dolgo časa, voda odtekla, na koncu so se vlegli name, da je prišla ven, jo je kar "lansiralo" ven. Vse je bilo okej z njo in mano. Pa niti ni toliko bolelo , kot pri drugem porodu, ki je bil časovno ful krajši. Oba poroda pa na žalost sprožena. S tem, da so mi pri tamalem mehur predrli, bolelo ku matr. Pa nima on Plutona na scendentu. je devička asc. Edino bi izpostavila težave z dojenjem, me je bolelo, ker ni prav pila (jaz pa nisem znala, vedela kako jo popravljat), sem bila čist krvava.

Ker mi gre vse pod kožo in vse narobe. Groza. Kak pluton spet kje? Ja, sej vem,d a je v Kozorogu. (Kozorog, Asc Lev, Luna Oven)

jap

Ko bo moj sinko star cca 6 let, mu gre Pluton čez Luno. Meni se takrat kmalu tudi bolj dogaja, ker mi bo šel Pluton čez Sonce, Merkur in Venero. Zanima me, kaj pove položaj v sinovi karti glede mene, mame - Luna?

Oj , smo vsi bolš. Ne morem verjet, do kakih sprememb sem pripeljala, od kar sem bolj mirna. Poseg pa zgleda ni uspel, ali vsaj ni 100%

Jaz sem imela en poseg 8.5. in res mi je občutek pravil, da naj ne grem. Tu so mi tudi povedali, da ni ravno ugodno, pa sem vseeno šla. Je bla katastrofa. Tako, da sem ugotovila, da rinem z glavo skoz zid, kljub občutku.

Oj Lili Mai, sem odgovorila tudi na veliko tiskano vprašanje, ravno tam, kjer nisi prebrala. Ti pa lahko rečem nekaj, iz svojih izkušenj... moj oče se je tudi fizično raje umikal v svoje prostore, ker ni znal biti nerazdiralen... nekateri vedo, kaj nosijo v sebi, se zavedajo in se raje umaknejo, ker spremenili se ne bodo. veš, butl, nekoč sem se morala posloviti od staršev. v sebi... to je bilo take oblike... da če sem hotela živeti, sta onadva morala umreti.

morda ti bom enkrat povedala, kaj vse sem počela sama s seboj. v glavnem, pogumna sem bila in obema staršema povedala, kaj sem pogrešala, brez obsojanja, sem želela samo, da me poslušata. ma ni šlo. oče je bil pa še posebno originalen.... je rekel, da bi lahko tudi odšel, ko je mama zanosila, a je ostal, ker je hotel dati omeni očeta in je ostal v družini... ko mi je to osvetlil, sem bila stara kakšne 20 let. od takrat se jaz ne pogovarjam več z njim o teh stvareh, kar imam povedati, povem sama sebi oz. na kak posreden način izrazim kaj sem potrebovala.... sebe sem zaščitila, ker pač ni sposoben biti tenkočuten. kaj čmo. in še kaj bi lahk povedala. kdaj drugič.

ne, ne, butl, nekaj drugega sem ti hotela povedat... ker me ne poznaš, čeprav si dokaj natančno skonstruiral nekaj stvari, ne veš, kaj vse sem že poskušala, da bi bila bliže sebi. Če si si ti sam lahko pomagal, potem morda nis imel kakih globokih zadev in si jih lahko s par obliži pocajtal. meni ni pomagala niti "operacija" v prenesenem pomenu, pa ne, ker ne bi sodelovala, iz principa, dolcgačasa, itd. ampak ker je bilo preboleče... zato vedi, da nekateri moramo garat veliko bolj, pa še vedno ne zmoremo premikov. ker so nujni tektonski premiki. to mi ni izgovor, kot ves čas namiguješ, ampak dejstvo. če bi jaz večino časa svojega življenja vedela, da sem okej, verjemi, bi se, tako kot ti, učila iz kjnig, prijaznih ljudi (ičiteljev) itd.