Minka Vilinka

dire straits why worry?!

Dnevi bežijo...Čas mineva... Občutim praznino, ne najdem smisla v vsem tem kaosu. Loteva se me nemir, tesnoba a ne vidim razloga... Sedim. Opazujem. Vsi hitijo. Kam?! Ne vem. Dvomim,da tudi oni sami vedo. Vlada vsesplošna depresija... Vsi imajo vse, a hkrati nimajo nič. Prisluhnem glasovom, vsi se samo pritožujejo. Hočejo več. Več česa se vprašam?! Ne razumem tega sveta. To ni moj dom, to niso moji ljudje. Hrepenim. Hrepenim po tisti svobodi tam daleč, po tistem vonju, po tisti brezskrbnosti vzhoda, kjer čas in premoženje ne opredelita človeka. Kjer veljajo druge vrednote. Kjer nimaš nič, a imaš hkrati vse. Živiš življenje tukaj in sedaj. Oči in duh sta spočita, saj jima ni treba venomer strmeti v daljavo. Živiš v trenutku. Back to basic. In si srečen. Vidiš lepoto, kjer je navidezno ni. Vzameš si čas zase, za svojega otroka, družino, prijatelje, saj le tega imaš na pretek. Kako se vprašam?!Iin odgovor je na dlani... Čas teče počasneje saj živiš preprosto. Ne opaziš ga samo zato, ker ne iščeš stvari s katerim bi ga napolnil. Želiš si manj. Nimaš pričakovanj in zato tudi razočaranj ne. Nič ti ni odvečno, sprejemaš stvari take kot so... O kako si želim biti del tega sveta. A ne morem. Preveč časa so me programirali raznorazni "napredni" mediji, raznorazne čustvene pijavke... Pohlep... In ugotovim, da sem obtičala nekje vmes med enim in drugim... Kaj sedaj?! Iiščem odgovore in iščem rešitve... Karte pravijo, da bom ena tistih, ki bo znala najti harmonijo med duhovnostjo in dobrinami... In takrat se mi bo odprlo... Ko bom imela vse... In sem spet na začetku... Nimam nič,a hkrati vse. Z možgani na zahodu in dušo na vzhodu... Čakam, iščem in prosim. Čas pa teče dalje, minute, ure, dnevi, meseci, leta... Čas... pojem, ki smo si ga izmislili ljudje. Pojem, ki ne obstaja, a se vendarle vse vrti okoli njega. Največja podlost ti. civilizacije. Pa je sploh ne spregledamo... I wanna see, or else I will shut down... By: Minka Vilinka