Jaz pravim takole: najprej živiš na koruzi, vidiš koliko je ura in pol se poročiš...bolj zaradi otrok kot zaradi kaj drugega. Pri poroki je lep le tisti dan, ko i vsi posvečajo pozornost, pa medeni tedni, pol pa vidiš njo ki dela cele dneve kot Fata, mož pa leži na kavču s pivcem v roki in pravi ženi, da bi treba pobrisat pajčevino. Heh.....to ja ki so more. Ma življenje na koruzi je najbolj fanj. Če pa misliš, da si res našla tistega pravega, ki ga neskončno ljubiš, pol pa naredi še zadnji korak pred grobom.