Sanjala, čudne sanje. Jaz in moja sošolka iz OŠ (nisem je videla že leta), sva se sprehajale z njenim psom, mladičkom, v mojem kraju (kjer ne živim že 6 let), nakar se je pojavil en velik črn pes, kao ovčar in nam skoz sledil. Mimo so prišli eni ljudje in opazili smo, da je ta ovčar čisto garjast, da mu pol dlake manjka, da mu od povsod ko se popraska teče kri in da razpada pri živem telesu. Sošolka je vsa zgrožena zbežala domov, psa mladička meni porinila v roke. Jaz pa za njo v stanovanje, onega ovčarja sem za las pustila pred vrati bloka, pa še rekla sem mu tako lepo, z nežnim glasom, da bo umrl, da naj gre lepo umret. Pol jaz nesem psa k tej sošolki, pa sva čez okno pogledale in na travi je ležal ta ovčar, čisto olupljen, kožuh se mu je čisto slekel in on se je kao preobrazil v nekaj čudnega, napol človeku podobnega in kao umrl, pa tisti blok ki je stal tam, je bil naenkrat kot neka cerkev, porisan, kot neka slika s figurami in ta mrtev pes se je transformiral na ono sliko v obliki goloba. S sošolko sva si oddahnile, da zdaj je pa nehal trpet ta ovčar in je postal golob na sliki Evo to so sanje od danes. Zdaj sem pa jaz en velik Me pa mučijo še dvojne od zadnjič. Ene so bile, da sem stala na enem hribu in zaslišala ful glasen čuden zvok in pogledam, pa vidim kako pada goreče letalo. Dan kasneje pa sem sanjala o nekih poplavah, pa mostovih, enem razmajanem lesenem mostu, ki je bil prekrit z vodo in smo vanj vrtali luknje, da je voda odtekla. Ful lepo bi prosila za razlago