upanje

živjo Mana, ne bi ti vedla kaj svetovat ali karkoli povedat, le meni se zdi kar fajn če lahko sanjaš kar si želiš, ne vem zakaj te sanje zmatrajo, razen mogoče če se čez dan ne moreš "izrazit" pa potem se ponoči vse razbohoti. upam, da se ti bo to nekako rešilo meni pa se zadnje čae ponavljajo take sanje, da se vračam v šolo in ponavadi je tako, da sem v zaostanku pri kakšnem predmetu, enkrat celo pri večini, bližajo pa se izpiti in potem panika. In vem da bi morala iti k določenemu predmetu, pa si ne upam, ker nič ne znam in se bi učitelju zamerila. Ali pa da sem na stranišču in se tam skrivam pred nečim ali nekom ali pa ne morem tam biti v zasebnosti. Spomnim se odlomka iz enega filma režiserja Bunuela (nekako tako), ko so ljudje na skrivaj jedli (so šli v zaseben prostor), ko pa so bili na stranišču pa so tam sedeli pred vsemi kot, da sedijo preprosto na stolih..

Nicky, vse najboljše!

daj utihni

naj nekdo, ki nima ljubezni še govori ali se izraža, ali naj raje utihne? so tisti, ki se smejijo depresivcu v hiši in imajo zunaj piknik, pozitivni ali negativni? sem riba ali sem voda, sem luč ali tisti, ki nosi luč?

himna

emm ni misel lahko tudi v obliki podobe?, pa lahko jih spremljajo tudi občutki, so misli res samo besede?, ne gre bolj za zaznavanje Helen Keller je bila slepa in gluha in nema, ne vem od rojstva ali malo pozneje, pozneje se je naučila govoriti in je celo napisala nekaj knjig...... kako ji je to uspelo. Hočem reči, tudi nam so smiselne te njene knjige, ki gledamo in poslušamo. Kako je to uspelo, njim. Če je povedala v obliki znakovnega jezika, kjer ni ravno stavčnih struktur, najbolj pa to kako je sploh vedela o čem govori, če tega nikoli ni ne videla ne slišala, le otipala je lahko. Hm, čutila hlad, toploto, človeški dotik, vodo... in drugo. In ne govorijo te knjige le o - trava je mokra in juha je vroča, ampak o veliko bolj abstraktnih stvareh. Čudo. Aarwen: misel. fenomenalno. pridih mističnosti. podpis božanskega....??? ja

Moja domača stran

STRAH Je reklo spet in spet in znova še enkrat, je reklo ojojoj prejoj, grem raje v pojstlo spat. Jaz bogo sem ubogo, ubožno božico, saj nimam pojma prav nikoli, kam bi danes šlo. Oh joj prejoj ne vem ne vem, le kaj mi je storiti?, bom raje počakalo še, če se bo treba skriti. Najbolje je za vsak primer, se tesno kam priviti, če stisnili me bodo v kot, pa bom začelo vpiti! Bom vpilo kar se da na glas, če treba, do neba, me bodo najbrž slišali, pritekli dol do dna. Jaz nič prav nič, saj samo sem, ne morem narediti, pomoč izprosim le lahko, če bo le možno priti. Glej angeli so pridrveli, kaj je ta direndaj, se komu milo je storilo, bo treba rešit' kaj? A glej ga zlomka, v trdi temi, kjer konec je in kraj, čepi to bitje obnemelo, ko da ga grabi zmaj. Le kaj je bitje ti nesrečno, saj nič prav nič ti ni, le pridi ven iz črne luknje, saj nič ti ne grozi. Ne morem!!! Veste, jaz ne morem, resnično je hudo, saj tu se čisto nič ne vidi, in strah me je zelo! Me strah je da se ne udarim, ne padem ali kar zdrobim, živeti je predragoceno, to ni le prazen dim!

Summertime - Ella Fitzgerald & Louis Armstrong

dobro, potem pa mogoče vsaj do sebe res pa je da piše želim si, ampak eni pravijo da si človek naj vsaj želi, če že nečesa ni

Želim si tebi zvesto biti ti vsak dan ob strani stati najtanjši glas srca zaznati in v skladu z njim ravnati je to mogo če ljubezen, kaj vem

oh when the saints go marching

Zlata riba vedno miga, četudi se mi zdi, da za vedno je zaspala, sem tisti jaz, ki spi.

Ja, pasivna agresija, misliš da je to mogoče početi nezavedno, ne z jezo v mislih ko narediš, ampak si misliš nekaj čist drugega ?