Skoči na vsebino

nataša sodja

NeČistZačetnik
  • Št. objav

    3
  • Član od

  • Zadnji obisk

nataša sodja - Dosežki

StaraŠola

StaraŠola (4/15)

0

Ugled člana

  1. nataša sodja

    Vaše pesmi

    REKA MIRU Plujem nezavestna po pijani reki miru; zadeto se mi smehlja iz globine; omotični vrtinci se uklanjajo ribam, most, prijatelj, ne razpadaj. Otrok joče, to ni prav rjavo listje to ne moti; nežno pada v jeseni, mraz stresa otrokovo bolno, golo telo. Ostal je sam, utrujen in prazen; steklena smrt se mu je v starše zarezala, reši ga lahko le reka miru, če plava v njej, ali ogenj odrešenja, ki ga v dežju svojih solz ne more zanetiti. Oklenem se otroka, ga s poljubi prekrijem, odnesem h gozdu, ga v listje odenem mu zapojem uspavank in v novorojeno srečo ovijem. tajemojapa še eno boljšo od Giga de Bree iz knjige Zlitja in razkritja VEČ kot splet živcev knjiga ki miri in daje tkivu star motiv da zlekne leno se tiho kot žival ki mirno sluti konec mednožja bleda polna krvi v nabrekli misli obračanje oči nebesnih drobna telesa vlažen govor vtkan v milijon let nesmisla velik talent, ni kaj!svaka čast! sam neki me zanima a prozac deluje kej na seks?
  2. nataša sodja

    Vaše pesmi

    REKA MIRU Plujem nezavestna po pijani reki miru; zadeto se mi smehlja iz globine; omotični vrtinci se uklanjajo ribam, most, prijatelj, ne razpadaj. Otrok joče, to ni prav rjavo listje to ne moti; nežno pada v jeseni, mraz stresa otrokovo bolno, golo telo. Ostal je sam, utrujen in prazen; steklena smrt se mu je v starše zarezala, reši ga lahko le reka miru, če plava v njej, ali ogenj odrešenja, ki ga v dežju svojih solz ne more zanetiti. Oklenem se otroka, ga s poljubi prekrijem, odnesem h gozdu, ga v listje odenem mu zapojem uspavank in v novorojeno srečo ovijem. tajemojapa še eno boljšo od Giga de Bree iz knjige Zlitja in razkritja VEČ kot splet živcev knjiga ki miri
  3. nataša sodja

    In memoriam

    kaj govorite ko ne veste zakaj se živi in umre; šamani recimo trdno verjamejo, da duša zapusti telo samo takrat, ko to hoče, je pripravljena, ne glede na to, v kakšnem stanju je telo; če je vzrok bolezen, ali ni malce sebično od nas, da jih še pa še pogrešamo? se opravičujem, veliko prijateljev sem že izgubila, pravzaprav vse, ki so to res bili... in, bilo ni težko, vse teže še postaja... in ostajam tu, sama in se sprašujem ZAKAJ JE TO SPLOH DOBRO, da še živim, od mene tako ni nobene koristi... surviver!? daleč od tega! prešibka sem za npr. samomor.......
×
×
  • Objavi novo...