Nekako sem ciljala na odgovore v stilu Marse in El Nina sploh v smislu koliko drugi razumejo oz interpretirajo simboliko v krscanskih prispodobah, koliko pa ljudje razumejo Biblijo skozi ozko kalupiran pogled, ki se je oblikoval sele po prevladi krscanstva. V teh odzivih se lepo vidi razlika med ljudmi, ki so duhovno razviti in razmisljajoci in tistimi, ki jim vera sluzi kot odgovornostni ventil za njihove grehe (pokesaj se in oprosceno ti bo ipd.) Se par besed o stari Zavezi> Sveta knjiga krscanstva je Biblija, katere del je Stara Zaveza, katere del je dogma o izvirnem grehu. Ker je vecina od nas odrascala v pretezno krscanski druzbi (Slovenija) pac to dogmo navezujem na to vero, kar ne pomeni, da je druge ne poznajo.(to pac ni bila stvar debate). Glede Samsona, ki je definitivno del Stare Zaveze in je sluzil le kot primer pa je zanimivo, koliko podobnosti ima z danasnjimi superjunaki>Pravicni borec na strani zatiranih, nadnaravna moc, sibka tocka, junaska dejanja,... Vendar pa je to stvar ze druge debate. Izvirni greh je meni sprejemljiv predvsem simbolicno. to da se clovek rodi kot gresnik razumem, da se rodi kot duhovno nerazvit in ima ves potencial, da postane ali dober ali hudoben na njem je ali bo v zivljenju duhovno rastel. V starih casih je za to podrocje skrbela religija, ki stakimi dogmami poziva ljudi k duhovni rasti. Vendar pa... v koliksni meri oz. na kaksen nacin je to potrebno danes?