OK... gre takle: Pravljica o mavričnih ljudeh, čar teme, žalost mrtvih je greh. Pravljica za mavrične ljudi, nemi krik kot odmev nemoči. V srcu poraz, v senci obraz preteklosti. Odprta kot knjiga njihova je pot, živi zid iz viharnih zablod. Umrle so sanje mavričnih ljudi, ognja žar pod pepelom še tli, mavrica spet ga rodi. Pravljica o maavričnih ljudeh, dih noči, v ogledalu posmeh. Pravljica za mavrične ljudi, kot spomin, ki počasi bledi. V srcu poraz, v senci obraz preteklosti.