lepa hvala za odgovor bom se kar strinjala s prebranim predvsem je res da je moja energija drugačna in sem ga od otroštva res dušila ....bojim se da je mu sedaj komaj to vdarja ven in to poudarjeno....in se želi ali maščevati ali pokazati svoj prav, pa tako zelo, da tudi ko mu pritrdim tega ne vidi in ne sliši, kot da bi še kar živel v preteklosti ampak sedaj smo odrasli...jaz se že leta trudim biti neagresivna, neukazovalna...v zadnjem letu celo popolnoma pasivna, da ga ja ne bi sprovocirala, saj imam občutek da mi ne zaupa in ne verjame...torej v glavnem kimam in sem tiho prav tako sem začela vabiti tretje osebe na pogovore ker nama tak posrednik še najbolj pomaga umirjati situacijo, ampak se mi zdi neumno biti odvisen od tretje osebe celo življenje vsekakor pa sedaj nisem pri volji izvajati nekajdnevnega poizkusa zbiževanja in prilagajanja (sem še od napadov v prejšnjem tednu tako utrujena, da si ga sploh ne želim videti in ne srečati...) si bom pa nasvet zapomnila, in če bo situacija spontano pripeljala do takega srečanja, se bom potrudila biti odprta in prilagojena...glede na tvoj spodbudni odgovor sem prepričana, da so še šanse, da se umiriva lepa hvala in lep dan
