annastasia

Si kdaj sanjal tako iskreno Si kdaj skrival tako zavzeto Si kdaj čutil tako čarobno Si se počutil tako nemočno Si si kdaj želel Pa nisi mogel imeti Si kdaj trepetal Pa nisi hotel verjeti Si kdaj čutil to energijo Si jo upal zatreti Si upal na vse pozabiti Si upal od tega pobegniti Si kdaj že namenil ta pogled In nemočen nasmeh Si kdaj tako začaral in obstal A na koncu brez vsega ostal Si kdaj dobil srce Pa ga nisi mogel odpret Si si kdaj tako želel Pa nisi hotel Nasmeh Tto je vse kar lahko ti dam To je vse kar zate imam Si rekel...ko odšel si stran.

Tam kjer sta se našli Tam sta obstali Zazrti v globino drug drugega oči V prostoru kjer izhoda ni Srce ne laže ne govori Srce le čuti toplino tistega ki si ga želi Ne vidi resnice tega noče ne pozna Čuti le strast tega sveta V temni noči v množici se je zaiskrilo Dve duši, dve srci, kjer se ne bi smelo Obe iz prepovedanega sveta Sta se našli na robu njunega srca Utapljata se v pogledu Tam odpotujeta daleč stran Stran od tega sveta kjer je vse dovoljeno Kjer se vse sme in da Oživita v tem trenutku v tej naglici strasti Nihče ju ne moti nič drugega ni Ne potrebujeta besed Dovolj je ko njune oči se srečajo spet.