branep

Zdi se, da solarni projekti in solarna podjetja v tej krizi ne sodijo ravno med zmagovalce. Eden razlogov je gotovo dejstvo, da je cena nafte v tem obdobju močno upadla glede na najvišje nivoje dosežene v lanskem letu, s čimer se je poslabšala pričakovana donosnost tovrstnih projektov relativno glede na alternativne vire energije. Drug razlog pa je financiranje. Solarni projekti potrebujejo veliko denarja in denar oziroma dobiček je v veliko primerih uresničljiv šele čez veliko časa. To pa so lastnosti projektov, ki jih v tem času banke le nerade financirajo.

Ravnokar prebiral prispevek o eni od tehnoloških konferenc, ki trenutno poteka v ZDA in povezana z digitalnimi mediji. Zanimivo je, takšna ocena je v prispevku, da na konferenci nekako ni čutiti krize. Čeprav je kriza nekako nastala v finančnem sektorju in se počasi razširila v druge dele gospodarstva je vsekakor zanimivo, da tehnološki sektor ni toliko prizadela, kot to velja za nekatere druge panoge. Po eni strani je verjetno k temu prispevala veliko večja konsolidacija v posameznih segmentih na področju tehnologije, kar pomeni, da je konkurenca šibkejša in posledično tudi višje marže, kar olajša delovanje v času recesije. Kakorkoli že, vsekakor je zanimivo, da tehnologija ostaja sektor priložnosti tudi v času kriznih razmer.

Pred par dnevi je za nekaj ur odpovedal googlov gmail in spet lepo pokazal, kako odvisni smo od emaila. Za navadnega uporabnika morda zadeva ne zgleda problematična, a za tiste, ki so imeli apps verzijo elektronske pošte je to pomenilo, da so lahko za nekaj ur prenehali z delom, vsaj kar se tiče elektronske korespondence. Ta primer je tudi nazorno pokazal, kako problematičen je lahko prehod na takoimenovani cloud computing, kjer aplikacije delujejo na spletnih in ne lokalnih serverjih, kot to velja za večino programov, ki jih trenutno uporabljamo. Če namreč ponudnik takšnih aplikacij nove generacije doživi težave, se delo dobesedno ustavi. Bo še zanimivo spremljati razvoj na tem področju.