politikom na obeh straneh odgovarja slepomišenje z mejo. zakaj? neoliberalizem, diktatura kapitala, ne priznava ne levih, ne desnih, priznava, kar kapital ukaže, kjer je nova tržna niša, kjer je nov socialni mir, iluzija pravičnosti. evropska slovenija ne kaže mnogo boljših rezultatov, kot jih je samostojna. od samoosvajanja, tranzicije, bojev proti terorizmu, smo v recesiji. vse, pesek v oči. neenakost, družbene razlike, reevščina, izključevanje, so postale sopomenke demokracije. eno partijski sistem je zamenjal enokapitalski trg obljub, lažnega upanja, bleščečih smeti. zato potrebujemo nove izzive, ki so del herojske evrope, vse tja do homerja, argonavtov. iskanje zlatega runa, iskanje sna, mirnega spanca, magične rešitve. hrvaško javno mnenje ni bilo naklonjeno vstopu v evropo. evroskeptiki so imeli močno osnovo v vojni, po kateri ne zaupaš nikomur več, vsaj nekaj časa ne. evropa, politična in kapitalska elita potrebujejo slovensko hrvaški spor, da se ljudstvo ne sprašuje preveč, zakaj nekateri živijo, drugi životarijo; tretji smo marsovci;)