Bili

Amore,amore,amore...tako me je klical moj bivši še pred mesecem in pol...in ti povem,da je vse skupaj ena iluzija. Dojela sem eno bistveno:za dosego ljubezni neke osebe v življenju,je najprej potrebno ljubiti samega sebe.Ljubiti vsaki košček sebe in takrat bo ljubezen prinesla nove izzive,vendar na tak način,da bo dopoljnjevala tisti del tebe,ki ga potrebuješ.Vendar se to ne da izsiliti ali si časovno določati kdaj bo...največ je na nas samih. Na začetku sem omenila bivši...takrat sem mislila da se mi bi zrolalo od vsega hudega.In to naj bi bila ljubezen?Temu se reče biti odvisen od ljubezni in ta izkišnja me je pripeljala na pot,da sem začela gledati V SEBE.Začenjam se ljubiti in ko se bom popolnoma ljubila tako kakeršna sem bom sposobna ljubiti tudi nekoga drugega,vendar bom vedela,da mi ta zveza ne bo prinesla bolečino,vendar nadgradnjo mojega življenja. Tako draga yoko,ne išči nečesa drugje kjer moraš najprej poiskati v sebi. PA SREČNO

ČE SI ZMAGAL, IN NE VEŠ ZAKAJ SI ZMAGAL, POTEM ZMAGA NIMA NOBENE VREDNOTE.

DRAGA TAMARA! Kaj bi jaz vse te tedne brez tebe in tvoje podpore...TAKŠNE PRIJATELJICE KOT SI TI,JE TEŽKO NAJT. Dneve in noči mi stojiš ob strani in brišeš solze,ki jih spuščam za nekom ki je res ni vreden.Saj veš,spomini so močni in nekateri resnično lepi...in to me ubija... Ampak saj veš,vedno se najde nekdo ki...poteši...potlači to moro... Res je,JUTRI JE PETEK,IN NAJU ČAKA LAJF. IMAŠ PRAV,NI V R E D E N!!!!

Prilagajanje,čudna stvar.Ko sva se z bivšim partnerjem(še frišno bivši) spoznala,sva kar lebdela od neverjetne enakosti.Karkoli sem omenil,da mi je všeč ali da rada počnem to in ono,je bil vedno njegov odgovor:"super,vedno sem si želel spoznati in imeti takšno žensko kot si ti...".Če sem karkoli omenila,mi je samo prikimal "ja srček",bil je ves iz sebe da me sploh ima in včasih mi ni bilo najbolj prav,da je vedno vse super z njegove strani.Neštetokrat sem ga prosila naj ne počne vsega meni na ljubo,če tega ne občuti resnično globoko v sebi,da si to tudi sam želi...vendar vedno je bil njegov komentar:"srček,ljubim te in zate bi naredil vse,tudi spremenil se bom v takšnega kot si me želiš imeti,samo da sem s teboj...".In tako se je vleklo leto in pol,dokler se ni začelo(že malo prej) z njegove strani:"jaz ne morem več tako,vse mora biti po tvojem-kar spoloh ni bilo res-dostim stvarem sem se odpovedal zato da sem lahko bil s teboj..."...in to naj bi bilo prilagajanje?Ko sem mu začela zaupati,da vse kar počne,počne zato ker si ON sam tako želi in hkrati želi osrečiti tudi MENE,je zveza počila...in sedaj se sprašujem tudi jaz,KAJ JE SPLOH PRILAGAJANJE in kako naj vem v prihodnje,da partner počne stvari oz. dejanja zato,ker se tudi on dobro tako počuti... KAKO SE PA TEMU PRILAGODITI???

SANJALICA IN OSTALI,HVALA ZA PRELEPE BESEDE.kOLIKO ČASA NAJ SI DOLOČIM ŠE SAMAA NEVEM,KER NA TRENUTKE TAKO MOČNO BOLI...NA TRENUTKE PA SE POJAVI NEIZMERNO SOVRAŠTVO...IN TEGA SE NAJBOLJ BOJIM. JUTRA SO KOT NAJHUJŠE MORE IN KO SE MALO POBEREM JE ŽE TU NOČ IN BOLEČINA ZAČNE NARAŠČATI...RES NEVEM KAKO IN KAJ...AMPAK NEKAKO VERJAMEM,DA BOM ZDRŽALA...

Hay Nataly! Čas zaceli vse rane in imaš prokleto prav-meni je ćas že začel teči. Hvala za javljanje pa se oglasi še kaj

Haj-hoj! Hvala za tako prijetno dobrodošlico .Upala sem,da se boš čimprej prikazala.Je kaj novega na tvojem področju?

Začelo se je in končalo na enak način.Priletel je kot strela z jasnega in kljub temu,da si nisem želela sem se prepustila.In sedaj sem ponovno na tleh,tam,od koder sem se nedavno komaj pobrala.Ko mislim da je mimo,bolečina postaja vedno močnejša.Ne vem več ne kam ne kako,vem samo da tako ne gre več...kako preboleti...kako pozabiti... :\:

Tamara pozdravljena! Natančno veš kje sem in kdo torej veš tudi kako mi je hudo.Ne morem požreti vsega kar se dogaja,pa ćeprav na trenutek mislim da je že vse mimo.Ta tvoj B. me spravlja v obbup in mi dokazuje,da znova in znova niso vredni našega truda...a mi kar nadaljujemo...