rogy

cmokec Že kar nekaj časa se nisem potikal po teh straneh (ni bilo potrebe) . Sicer sem s tem odgovorom pozen, pa vendar želim zapisati svoje mnenje oz. izkušnjo. Saj za to gre na teh straneh, kajne? Sam ti glede prebave, žal ne morem pomagati z nasvetom. Pred postom z njo nisem imel težav, po njem pa še manj. Name / na naju je delovala zelo pozitivno v vseh pogledih. Slišal oz. bral sem, da so si s postom nekateri uredili te težave. Med postenjem je črevo prazno in se morda celotna persistaltika na novo nastavi-uredi(?). Moj brat jo s postom ni uredil. Na kasnejši kolonoskopiji so mu ugotvili en bolj "oster" zavoj, ki povzroča zastajanje. Zato morda tudi kakšen obisk pri specialistu ne bi bil odveč. Za post lahko povem, da če se ga lotiš po Daisyjinih navodilih t.j. postopno ter si zastaviš krajše cilje z možno podaljševanja, ne boš imela nobenih težav. Upam, da te bojo tvoji domači podprli. Držim pesti zate. p.s.: g. Videnšek je sigurno izkušen človek. Je pa še druga stran resnice, da je zadeve na preveč očiten način komercializiral.

Tako, pa sem nazaj; z dopusta namreč. Post je bil sigurno najboljša stvar, ki sem jo kdajkoli naredil za sebe, za svoje zdravje. Želodčnih težav ni več (nič bolečin, tiščanja pod rebri, nič zgage...) in to brez zdravil. Teža ostaja nespremenjena tudi po 14 dnevnem razvajanju z grško hrano. To je res fenomen, vsaj zame. Kot, da bi si na novo naravnal presnovo in še kaj. Čutim, da v celoti funkcioniram povsem drugače. In verjemite, ne sanjam! Tudi žena ima skoraj identične rezultate. S tem, da je njena teža ob postu zelo počasi plahnela. Zanimivo pa je to, da zgolj ob malo povečani redni fizični aktivnosti in ob normalnem prehranjevanju (brez večerij), njena teža še upada. Kar pa je najpomembneje, zaenkrat (1 mesec in pol) kaže, da je odpravila kronično bolezen, ki ji je napovedovala "dosmrtno" uživanje Medrola. Preiskave (testi) so odlični. Zdravniku pa si ne upa priznati kaj je tisto PRAVO zdravilo. Vedno bolj dam prav tistim, ki trdijo, da naši uradni medicinci (zdravniki) niso nič drugega kot nekakšni komercialisti velikih farmacevtskih hiš. Z enim samim zdravilom si nakoplješ dve novi bolezni itd. Farmacija poskrbi, da kljub vsem težavam, ki jih človek na tak način pridobi, kontrolira z umetnimi kemičnimi procesi v človekovem telesu. Na žalost jih ne zdravijo. Zgolj od posameznikovega "materiala" je odvisno kdaj se bo zlomil. Naše telo se je usposobljeno regenerirati oz. samozdraviti, če mu seveda damo priložnost. To pa je takrat, ko ga ne obremenjujemo z zdravili, s prevelikimi količinami hrane, pijače,... skratka, ko ga ne zastrupljamo. Takrat ima možnost, da se posveti sebi in pospravi po "hiši". Ker menim, da mora vsak pri sebi razčistiti zakaj se loteva postenja in kaj pričakuje od njega, ne bom v to nikogar prepričeval. Opisal sem zgolj svoje izkušnje in mnenje. Okolica ima dejansko ljudi, ki se postijo za neko posebno vrsto čudakov. Po mojem predvsem zato, ker smo vsi preveč obremenjeni s hrano. Zase pa vem, da se bom od sedaj naprej vsako leto 4 tedne postil, pa če sem zaradi tega še tak posebnež. Lep pozdrav vsem!

Tudi sam nisem asket. Je pa res, da sem začel s postom bolj zaradi želodčnih težav, kot pa samega prečiščevanja. Pri vodi verjetno ne bi dolgo zdržal. Čeprav s centrifugo ožeti, pa ti sokovi le dajo tisto življenjsko energijo; sadni seveda mnogo bolj kot zelenjavni. Asociacija, ki jo ponavadi podoživljam ob zaužitju sokov je zgodnji poletni travnik, prekrit z jutranjo roso. Hmmm.... Mogoče to pomaga, da napolniš z življenjsko energijo tudi tisti na pol pozavestni "jaz", ki te morda ovira pri doseganju cilja. Cilje si je bolje postaviti etapno. Tukaj se morava oba z ženo zahvaliti Daisy, da je svoje izkušnje "prelila" v svojem blogu na Luninih straneh. Dejansko so zlata vredne. http://www.lunin.net/forum/blog/daisy/ Hvala Daisy! Omenil sem že, da sadni sokovi niso najboljša izbira za ljudi z želodčnimi težavami (preveč kisline). Ker sem čutil, da mi zelenjavni sokovi ne dajo dovolj, sem enkrat dnevno zelenjavi podtaknil tudi kak sadež - pomaga. Če bo kdo dejansko poizkušal zdraviti želodec z zeljnim sokom: zelje mora biti obvezno zeleno (zrelo) in ne belo. V tem primeru bo sok dokaj okusen, v nasprotnem primeru pa, o groza.... Ker ga je treba piti na tešče (najbolje zjutraj) in potem vsaj kake tri ure ne zaužijemo ničesar, je to najtežji del dneva. Ampak se izplača, ker pomaga. Sicer nisem nameraval, pa vendar bova prihodnji teden v petek (28. dan) oba prekinila s postenjem. Na hitro sva se odločila za dopust čez 14 dni. Upam, da se bova v 14. dneh lahko vrnila na normalno hranjenje. Sokovnika in klistirja sigurno ne nameravam nositi s seboj. Prav zanima me kakšna bo moja izkušnja po vseh teh dneh! lp

6. junij Za mano je 21 dni postenja. Počutje je odlično in tudi kakšne krize glede lakote, v tem tednu ni bilo. Tudi hujšanje se je "ustavilo", kar je dobro in tehtnica kaže le -1kg. Dasy je imela kar prav. Izkušena rožica, ni kaj! Kar pa je najpomembnejše, gospodje v belih haljah, (seveda, če to sploh berete) nobenih želodčnih težav in to povsem brez zdravil!!! Nobene zgage, nobenega napenjanja, tiščanje ter nič bolečin in to ob službi, ki na žalost ostaja stresna. Če mi je prva dva tedna primanjkovalo fizične moči (hoja v breg je povzročala "težke noge"), se mi je v tem tednu le ta vrnila in tudi zahtevnejša hoja je lahkotna. Mnogi pišejo in pišete, da med postenjem v prvi vrsti izgubljaš vodo. Pa vendar, če se držiš navodil ter zaužiješ med vsakim postnim dnem med 3 in 4 litre tekočine, je voda edina stvar, ki telesu ne more manjkati. Tako se mi vsaj dozdeva. Je pa res, da se tudi ne more vezati na druge prehranske sestavine npr. sol itd. Torej, grem dalje! Za konec pa še dva recepta: sestavine za 1. sok 1 rdeča pesa 1 jabolko 1 košček gomolja zelenene ali 1 steblo 2 korenja sestavine za 2. sok 1 mango 1/4 ananasa 1/4 melone 2 korenja Vse je potrebno dobro stisniti, seveda. Dober tek!

Hja,... najprej en lep pozdrav vsem! Prvič sem vstopil skozi Lunina vrata 10.maja.09, iščoč informacije o postenju. Postiti se namerava oba z z ženo. Saj so naju desetletja življenaj tako ali drugače obrusila in meniva, da je tudi v najinih telesih nastopil čas za "spomladansko čiščenje". Pride obdobje, ko vidiš da si vedno večkrat v čakalnici svojega osebnega zdravnika, da je predal z zdravili, kjer je bil ponavadi prostor za kakšne aspirine, vitamine in posušene borovnice ter obliže, vedno bolj poln razno razne kemije in da takšno zdravljenje vedno prinese nove težave in novo zalogo drog. Prebral sem si vsa štiri Dasy-jina nadaljevanja o postenju http://www.lunin.net/forum/blog/daisy. Všeč so mi komentarji in seveda Marjetičina izhodišča. Sam imam kar dolg stresen delavnik (8-12 ur), ki mi je pridelal, ne le enega temveč kar več čirov na dvanajstniku, želodcu in žrelu. Oba z ženo nisva ne kadilca, ne "kofetarja", ne pretirana pivca alkohola (1 - 2 enoti na teden). Tudi pri hrani poizkušava biti uravnotežena. Tukaj odstopam samo jaz z morda kakšno čokoladno dobroto preveč. Ampak menda si pa kaj le lahko privoščim? Ker nimam nobene literature glede priprave na post (nisem prepričan ali jo sploh potrebujem glede velike količine informacij na netu). Obstajajo tudi nasprotujoče načini izvedb (pristopa) postenja. Zanima me tudi ali ima kdo izkušnje s postenjem v svoji aktivni t.j. delovni dobi. Namreč, prebral sem Kolarjev članek, kjer piše o mirovanju, brezstresnem okolju, meditaciji itd. To si danes lahko privoščijo rentniki morda peščica upokojencev (kako biti miren ob mizerni pokojnini). Torej, da ne bom preveč nakladal...zanima me kako ob aktivni službi uspešno izvesti postenje in morda kaj več konkretnega o pripravi na post. ..... 23.maj 8. dan posta...hmmm, nisem vedel, da bom tako z lahkoto prestal prvi teden posta. In to prvič v življenju! Edino kar mi je težko, je jutranje klistiranje. Tega se človek ne more navaditi. Vsaj meni se zdi tako. Moj postni dan poteka običajno, tako kot ste že mnogi napisali. Dodal sem edino 5 tibetanskih vaj takoj po jutranjem klistiranju. Te vaje mi dajo več energije kot morda stisnjeni sokovi zjutraj. Vsekakor pa se tudi slednjim ne mislim odpovedati V teh dneh sem veliko razmišljal o tem kako malo hrane človek resnično potrebuje. Saj ne, da sem doživel neke vrste prebujenje, pa vendar se mi zdi, sploh ko gledam te množice prepolnih nakupovalnih vozičkov v vseh teh "megacentrih", da ne potrebujemo nobenih pospeševalcev ter hiper produkcij gensko spremenjene hrane itd. Potreben je zgolj premik v naši miselnosti in se zavedati tega kar mnogi ponavljajo, da ne živimo za to, da se hranimo, temveč, da se hranimo zato, da živimo. Ko bomo v to prepričani, bo sicer kakšen "dober sosed" propadel, zdravja ljudi in Zemlje pa bo več. Sicer tudi sam še nisem trdno prepričan, da bom lahko zapustil to potrošniško razvado, pa vendar... 10 dnevni kratkoročni cilj še ni dosežen. Vendar sem se že danes odločil, da grem na 20. 31.maj 16.dan posta Od 1. do 10. dne je prav vse potekalo normalno; nobene želje po trdi hrani, nobene lakote, niti slabega počutja. Težave so nastopile 11. in 12. dan, ko me je popadla divja želja po ribah. Na vsak način sem si želel jesti dobro, pečeno ribo z grško solato . Če ne bi žena počela istega kot jaz, bi verjetno podlegel skušnjavi. Tako pa me je uspela prepričati, da se zadržim vsaj še kakšen dan. Torej, zelo dobro je imeti nekoga ob sebi, ki te ob krizi bodri. Drugo zelo pomembno spoznanje je, da če ima človek pred tem težave z želodcem ("zgaga", gastritis, rane,...), naj pozabi na sadje, še posebej agrume. Če sem le te zjutraj še nekako "prebavil", so popoldan nastopile hude težave. Bolanemu želodcu kisline, ki jih vsebuje sadje škodujejo. Brskanje po internetu me je prepričalo v to. Mnogi odsvetujejo uživanje vsega sadja. V poštev pride le stisnjena sveža zelenjava. Tako sem jutranji kozarec agrumov zamenjal za sveže zelje. Bojda, da sveži zelnati sok ZDRAVI rane na želodcu. Piti ga je potrebno na tešče. Sploh ni tako slab. Energije ti pa ne da. Čisto brez sadja tudi nisem ostal. Tista, jedilna melona (zelena) je kar pravi sadež za take kot sem jaz. Kombiniral sem jo s korenčkom in s koščkom ananasa (?). V 14. dneh sem izgubil 12 kg (žena v istem času 5kg). Zadnja dva dneva se mi teža ni spremenila, kljub mojem vztrajanju na zelenjavnih sokovih in telesni aktivnosti (pohodništvo; tudi v breg). Ker za moj občutek vseeno prehitro izgubljam kilograme (iz 91 na 79) in sem že prava "suhljad" razmišljam, da bi kljub resnično dobremu počutju, potem po 21. dneh vendarle zaključil s postom. Ne vem pa ali bom lahko v tako kratkem času povsem pozdravil želodec, kar je bil osnovni namen posta? Če mi lahko kdo svetuje glede tega bi mu bil iz srca hvaležen! Pa še en recept, ki je za moj okus zelo dober: 3 stebla brokolija, 3 jabolka, 1 steblo zelene, 1/2 limone Seveda, vse sestavine "scentrifugiramo" in spijemo le sok. Jah....Da, tudi to sem pil 2x na teden. Sem pač človek, ki greši (jabolka, limona) in nebes verjetno ne bom videl . ... nadaljevanje sledi konec tedna lp

16.dan posta Od 1. do 10. dne je prav vse potekalo normalno; nobene želje po trdi hrani, nobene lakote, niti slabega počutja. Težave so nastopile 11. in 12. dan, ko me je popadla divja želja po ribah. Na vsak način sem si želel jesti dobro, pečeno ribo z grško solato . Če ne bi žena počela istega kot jaz, bi verjetno podlegel skušnjavi. Tako pa me je uspela prepričati, da se zadržim vsaj še kakšen dan. Torej, zelo dobro je imeti nekoga ob sebi, ki te ob krizi bodri. Drugo zelo pomembno spoznanje je, da če ima človek pred tem težave z želodcem ("zgaga", gastritis, rane,...), naj pozabi na sadje, še posebej agrume. Če sem le te zjutraj še nekako "prebavil", so popoldan nastopile hude težave. Bolanemu želodcu kisline, ki jih vsebuje sadje škodujejo. Brskanje po internetu me je prepričalo v to. Mnogi odsvetujejo uživanje vsega sadja. V poštev pride le stisnjena sveža zelenjava. Tako sem jutranji kozarec agrumov zamenjal za sveže zelje. Bojda, da sveži zelnati sok ZDRAVI rane na želodcu. Piti ga je potrebno na tešče. Sploh ni tako slab. Energije ti pa ne da. Čisto brez sadja tudi nisem ostal. Tista, jedilna melona (zelena) je kar pravi sadež za take kot sem jaz. Kombiniral sem jo s korenčkom in s koščkom ananasa (?). V 14. dneh sem izgubil 12 kg (žena v istem času 5kg). Zadnja dva dneva se mi teža ni spremenila, kljub mojem vztrajanju na zelenjavnih sokovih in telesni aktivnosti (pohodništvo; tudi v breg). Ker za moj občutek vseeno prehitro izgubljam kilograme (iz 91 na 79) in sem že prava "suhljad" razmišljam, da bi kljub resnično dobremu počutju, potem po 21. dneh vendarle zaključil s postom. Ne vem pa ali bom lahko v tako kratkem času povsem pozdravil želodec, kar je bil osnovni namen posta? Če mi lahko kdo svetuje glede tega bi mu bil iz srca hvaležen! Pa še en recept, ki je za moj okus zelo dober: 3 stebla brokolija, 3 jabolka, 1 steblo zelene, 1/2 limone Seveda, vse sestavine "scentrifugiramo" in spijemo le sok. Jah....Da, tudi to sem pil 2x na teden. Sem pač človek, ki greši (jabolka, limona) in nebes verjetno ne bom videl . lp

8. dan posta...hmmm, nisem vedel, da bom tako z lahkoto prestal prvi teden posta. In to prvič v življenju! Edino kar mi je težko, je jutranje klistiranje. Tega se človek ne more navaditi. Vsaj meni se zdi tako. Moj postni dan poteka običajno, tako kot ste že mnogi napisali. Dodal sem edino 5 tibetanskih vaj takoj po jutranjem klistiranju. Te vaje mi dajo več energije kot morda stisnjeni sokovi zjutraj. Vsekakor pa se tudi slednjim ne mislim odpovedati V teh dneh sem veliko razmišljal o tem kako malo hrane človek resnično potrebuje. Saj ne, da sem doživel neke vrste prebujenje, pa vendar se mi zdi, sploh ko gledam te množice prepolnih nakupovalnih vozičkov v vseh teh "megacentrih", da ne potrebujemo nobenih pospeševalcev ter hiper produkcij gensko spremenjene hrane itd. Potreben je zgolj premik v naši miselnosti in se zavedati tega kar mnogi ponavljajo, da ne živimo za to, da se hranimo, temveč, da se hranimo zato, da živimo. Ko bomo v to prepričani, bo sicer kakšen "dober sosed" propadel, zdravja ljudi in Zemlje pa bo več. Sicer tudi sam še nisem trdno prepričan, da bom lahko zapustil to potrošniško razvado, pa vendar... 10 dnevni kratkoročni cilj še ni dosežen. Vendar sem se že danes odločil, da grem na 20. Srečno (tudi meni)

Živjo in najprej hvala za pripravljenost pomagati! En slab teden predpriprave je že za nama. Tako, da je danes tisti pravi prvi dan postenja. Obrala sva enako taktiko kot ti in si izbrala krajši cilj - 10 dni. Kako bo "dan potem", pa se bova individualno odločala in verjetno tudi vzpodbujala. Tvoje opisane izkušnje so zelo dobrodošle. Te bom pa prijel za besedo, če bom/bova padla v "temo" in ti pisal v OS . Sposodil sem si nekaj Preporodovih revij, v "žlahti" imam tudi nekoga, ki se je postil 42 dni ob vodi. Njegove izkušnje sam ne bi ponavljal, ker smo vsi mislili, da ga bo pobralo. Tudi sam se je počutil zelo slabo, vendar je vztrajal do konca, ker je imel dejansko fiksno idejo, da je bolan. Posta, pravi, ne bo nikoli več ponavljal, razen če.... Fiksna ideja ostaja, je pa res, da že vrsto let (10 let) ostaja "bolj ali manj" higienoist. Ok, to so njegove izkušnje, kot jih vidi in razume okolica, o svojih pa pričakuj izčrpno poročilo, ne glede na to ali bo uspelo ali ne. Sam sem prepričan da bo. lp, rogy

Hja,... najprej en lep pozdrav vsem! Vstopil sem prvič skozi Lunina vrata, iščoč informacije o postenju. Postiti se namerava oba z z ženo. Saj so naju desetletja življenaj tako ali drugače obrusila in meniva, da je tudi v najinih telesih nastopil čas za "spomladansko čiščenje". Pride obdobje, ko vidiš da si vedno večkrat v čakalnici svojega osebnega zdravnika, da je predal z zdravili, kjer je bil ponavadi prostor za kakšne aspirine, vitamine in posušene borovnice ter obliže, vedno bolj poln razno razne kemije in da takšno zdravljenje vedno prinese nove težave in novo zalogo drog. Prebral sem si vsa štiri nadaljevanja o postenju. Všeč so mi komentarji in seveda Marjetičina izhodišča. Sam imam kar dolg stresen delavnik (8-12 ur), ki mi je pridelal, ne le enega temveč kar več čirov na dvanajstniku, želodcu in žrelu. Oba z ženo nisva ne kadilca, ne "kofetarja", ne pretirana pivca alkohola (1 - 2 enoti na teden). Tudi pri hrani poizkušava biti uravnotežena. Tukaj odstopam samo jaz z morda kakšno čokoladno dobroto preveč. Ampak menda si pa kaj le lahko privoščim? Ker nimam nobene literature glede priprave na post (nisem prepričan ali jo sploh potrebujem glede velike količine informacij na netu). Obstajajo tudi nasprotujoče načini izvedb (pristopa) postenja. Zanima me tudi ali ima kdo izkušnje s postenjem v svoji aktivni t.j. delovni dobi. Namreč, prebral sem Kolarjev članek, kjer piše o mirovanju, brezstresnem okolju, meditaciji itd. To si danes lahko privoščijo rentniki morda peščica upokojencev (kako biti miren ob mizerni pokojnini). Torej, da ne bom preveč nakladal...zanima me kako ob aktivni službi uspešno izvesti postenje in morda kaj več konkretnega o pripravi na post. Vnaprej hvala za vaše izkušnje in informacije!