madonna

Živjo vsem, sem nova na forumu. Sploh ne vem kje naj začnem, preveč misli imam v glavi. Da, sama sem. ne vem kako naj se ne počutim osamljeno. V meni je velika žalost, mogoče depresija in si je ne želim priznati. Čeprav imam za svoja leta (27) neskončno veliko..stanovanje, službo, končano fakulteto,partnerja in nekaj prijateljev, ki ne živijo blizu mene, sem sama. Velikokrat se zaprem vase, jočem, jočem in jočem. Ne konča se, strah me je življenja, strah me je prihodnosti, strah me je vsega. Velikokrat bi se s kom pogovorila, pa ne morem niti poklicati, nikogar. Kaj naj naredim? Pomagajte mi, prosim.