el negativo

Zadeva deluje podobno kot religija. Nič dokazov da funkcionira, samo verjet moraš. U bistvu pisec hipnotizira bralca in je zelo nevarno da le-ta izgubi stik z realnostjo, sploh če je bralec v kakšni krizi odraščanja ipd. Avtor laže o tem da ga podpirajo neki priznani psihologi, kar sploh ne drži, avtor sili bralca v neko permanentno torej trajno stanje autohipnoze, ki ima lahko za posledico čudno obnašanje, bralec se ni sposoben razumeti z drugače mislečimi, ni sposoben kritično razmišljati. Žrtev spi v navideznem svetu pozitivnega sveta, ki mu ga je avtor ustvaril in se sploh ne zaveda nevarnosti. Zblojeno prepričanje gre lahko celo tako daleč, da pride do previdov, halucinacij, prisluhi, ko žrtev hoče na vsak način videti tisti pravljični svet, kjer je on kralj in vsi ostali so žrtve njegovih čarovnij. Vsak bi želel živeti kot kralj, vendar kralji pridejo na oblast z mečom ne pa s čarovnijo. To je realnost. Skratka veliko preveč je lukenj v njegovih teorijah. Psihiatri (Morphy) se v bistvu ne strinjajo s Pealetom in to filozofijo. Ogromno bralcev njegovih knjig je bolnikov z živčnimi zlomi širom Amerike je dober dokaz, da vsiljen optimizem na nerealnih tleh, ne funkcionira. wikipedia Večina se seveda takoj vpraša, zakaj ni dobro pozitivno. U bistvu gre tudi meni na živce negativen pristop nekaterih ljudi, ki jih poznam. Se pogovarjam s človekom pa kr neki bluzi to ne bo delalo, tisto ne bo v redu, tretje se ne bo dobro izteklo... Tak človek je boječ in ker nikoli nič ne razkira ne bo nič dosegel in prav z veseljem bi mu dal eno bukvo da se mu zmeša. Turbopozitivec pa preveč razkira kar tudi ni dobro. Dokler dobivaš je, ko pa izgubiš, izgubiš veliko. Kar se pa tiče Carniega, baje ni umru naravne smrti, temveč je naredu samomor. :xx!: U glavnem, kljub negativnemu mnenju o pozitivnem mnenju, ki ga imam, mislim da je vseskupaj zelo logično in smiselno da vse kar je pozitivno ocenimo kot negativno in da vse kar je negativno o pozitivnem ocenimo kot pozitivno seveda pa se ob tem zavedamo negativnih posledic ki ga prinaša pozitivno v zvezi z negativnim, zaradi pozitivnih rezultatov negativnega, lahko sklepamo da je pozitivno v bistvu negativno čeprav je pozitivno nekaj negativnega pa to še ne pomeni neposredno pozitivno saj negativno,...... Komu se ne bi zmešal ob taki logiki?

Fajt pozitivno-negativno je brezveze. Vedno se moraš nečemu odreči da dobiš nekaj. Enostavna logika je najbolj pozitivna zate. Pozitivno mišljenje je fail v osnovi. Če celo popoldne ležiš in razmišljaš pozitivne misli, boš imel negativne delavne rezultate. To je dejstvo. Če pa celo popoldne delaš težko delo in tudi če zraven preklinjaš na moč, boš imel pozitivne delovne rezultate, negativne misli (preklinjanje etc.) seveda niso nekaj zaželjenega pri človeku, toda, še največji umetniki življenja ki jih vidiš po TV včasih izkašljajo najbolj negativne misli, izražajo nasilje, varajo, škodujejo drug drugemu, se prodajajo, se drogirajo, toda glejga zlomka, srečni so, uživajo na polno, nikoli jim ni dolgčas in kopajo se v denarju se smejejo v kamero. Verjetno da ne zaradi ponavljanja pozitivnih misli v glavi.

Se strinjam, žanjemo tisto kar sejemo. Pozitivno mišljenje je neumnost in po neumnosti lahko žanjemo analne bolečine.

Ja, uf, enostavno.

Važno je da smo zmagal, a ne?

A je sploh kakšna odrešujoča misel, potem ko te med spanjem nekdo posiljuje, ker to se dogaja ljudem. Mogoče "ah, pa saj ni bil tako velik" ali pa "Mogoče mi je pasalo pa tega sploh vedel nisem" Ali pa, "Ah tisti orgazmi ki so jih ženske doživljale z menoj, tisto ni blo nič, v osnovi sem si od nekdaj želel biti z moškim, oziroma, želel sem si da me na silo vzame, pa tega sploh vedel nisem" ?? Je kje kak strokovnjak za ustrezno pozitivno mišljenje potem ko te nekdo tako obdela?

Ne rabim 2x povečanega rdečega tiska. Sem pa zelo občutljiv na te zadeve, kakor si najbrž opazil, (slovničnih napak upam na ni opazit ) . Ne morem si pomagat. In ko si napisal da si z mislimi kreiramo prihodnost, me je zapeklo, ker jaz si nisem s svojimi mislimi kreiral prihodnost. Vedno sem pobiral ideje drugih, katerokoli kost so mi vrgli, vse sem zagrabil. Med drugim tudi te bukve, ki peljejo direkt na psihiatra. Sicer pa, a je sploh kdo, ki ima nekaj čisto svojega, izvirnega torej nekaj kar ni še nihče pomislil početi pa to počne? Je sploh kaj novega, kar bodo lahko prihodnji rodovi počeli? Se bomo spet v kakšni vojni znašli, predenj bodo kaj dobrega pogruntal Aja, čak mal, vojne ne sme bit, ker pol tud če pogruntamo, nimamo kje prakticirat. U glavnem, ja res so takšni časi, da bi nas agresivnost narodov pokopala. Pa vseeno, še enkrat, res ne rabiš prebrat nobene knjige, da izveš kako "pozitivno razmišljat" oziroma, kako razmišljat se nasploh sliši trapasto. Ne rabiš bit noben umetnik, da poštudiraš, kako lepši je dan če nekoga zjutraj nasmejano pozdraviš in obratno. Tak odnos pa mora biti naraven pri človeku. Ne moreš, enostavno ne moreš imeti uspeha, če prebereš knjigo in not tko piše, pol pa zaradi tega tako narediš. Ljudje bodo to opazili in se bodo spraševali, kaj imaš za bregom. Isto je pri vseh drugih odnosih v družbi. Obrazna mimika te izda. In najhujše je, če imajo ljudje občutek, da lažeš o svojih pravih občutjih. Vse kar rabiš so odprte oči, da vidiš kaj se dogaja okoli tebe in pravi čas pravilno reagiraš, da ni treba pol tistega pozitivnega vsiljevanja "jutri mi bo uspelo" in naivnega optimizma, da bo uspelo brez truda. Sicer je pa vse to tako zelo gej, da glava boli.

. Kako lepo od tebe, da me po extra dolgem sestavku z enim stavkom lepo odpikaš. Brez kakšne razlage zakaj naj bi si z neko "čudežno" pozitivno mislijo kreirali prihodnost, če pa je kakšna razlaga je potemtakem "eee, karma, duša, ezoterika, energije, bog...". Vse to so pojmi ki jih je težko razumet. Zakaj ti in tisti pozitivci nočete sprejet, da je misel samo posledica življenjskih preizkušenj in primerjava s preteklimi izkušnjami in nič več in nič manj. Vsi si želimo uspeha v življenju. Zato ne rabimo nobene bukve o uspehu da ti pove da moraš delat, se trudit in imeti ogromno volje. Vse to je že v nas. Vsi znamo razmišljat in tudi zato ne rabimo nobene bukve. Vse to je že v nas samih. Najbolj smoterno je logično razmišljanje in je tudi najbolj enostavno in najbolj koristno. In tudi za to ne rabiš nobene bukve. Življenje je tukaj zdaj in vsepovsod okoli nas, ne rabiš bukve da to izveš. Rešitve za življenjske probleme lahko najdeš pri zdravniku, psihiatru, prijateljih pri ljudeh ki te najbolje poznajo, ne pa v bukvi, kjer te avtor ne pozna, četudi stokrat napiše da ve kdo si. Dejstvo je, da avtor gleda na dobiček od prodaje, to je njemu prioriteta pa čeprav stokrat napiše da te želi izvlečit iz krize, ker enostavno ve da si v krizi če bereš neko bukvo o pozitivnem mišljenju. V bistvu nimam nič proti bralcem teh knjig, želim si le da bi ljudje zbolevali zaradi nekritičnega sprejemanja teh idej. Takšne in drugačne knjige niso tako nedolžna stvar kakor izgledajo. V Don Kihotu avtor nazorno opiše, kako se je nekomu zmešalo zaradi branja romanov. In to se je dejansko dogajalo. Knjiga je bila glavno orožje komunistov. Lenin, Karl, Marks so avtorji številnih knjig ki so zastrupile narod s komunizmom. Še hujši je bil Hitlerjev Mein kampf, ko je cela Nemčija zbolela za nacistično idejo in svet pahnila v 2. svetovno vojno. Tudi v knjigah o pozitivnem mišljenju so skriti cilji avtorja. Norman Vincent Peale je duhovnik ki si želi čim več vernikov. Dale Carniage v svoji bukvi prikrito nasprotuje demokratom, torej spet politični cilji. Težko je sprejeti dejstvo, da so te knjige navadno pranje možganov in da vodijo človeka v nenaravno, naivno in celo bolezensko obnašanje in da takega človeka lahko zaradi neškodljivosti vsakdo prelesiči in izkoristi za svoje potrebe, pa vendar to sploh ni nič nepričakovanega od Amerike, ki nabija skoz eno in isto kako dobro vedno premaga zlo, ja seveda.

Prijavu sm se samo zaradi te teme. Ko sem bil mladostnik sem zašel v krizo (šola in prijatli in etc.) vse je vrag vzemal počasi. In slučajno sem naletel na te bukve o pozitivnem mišljenju ki kar posiljujejo bralca, kako smo ljudje neumni, treba je samo pozitiven pristop in je vse rešeno. Pisci nabijajo z raznoraznimi čudežnimi izreki in nabijajo v nedogled, češ, kako je vse res in bralca nagovarjajo k sistematični spremembi dojemanja sveta. Norman Vincent Peale nabija kako je treba biblijo brat, pa ponavljat ponavljat tiste stavke, pa pol se ti dogajajo čudeži, češ da te sam bog posluša in da ti bo vse želje izpolnu, potem Carniage je pa drug pralec možganov, češ, vsi ljudje so dobri vi morate spremenit nekaj pri sebi in se napiflat tiste zgodbice češ, kako boš postal mojster medčloveških odnosov ipd. Bral sem tud nekaj od hipnotizerjev in eni se hvalijo da znajo celo čarat. Vseskupaj je navadno pranje možganov. Carniage kiksne logiko že v sami osnovi. On pravi, "če ne vemo o nekomu ničesar, ga imejmo za dobrega poštenega človeka". A je to sploh možno, ker nikoli res nikoli se ne more zgodit, da o nekom s komer se bomo srečali ne vemo ničesar. U bistvu se počutim prou bolanga in zaradi te bukve, ki je sploh nisem iskal ampak sm naletel nanjo, bila mi je takorekoč vsiljena. "Naučite se pozitivno razmišljat" ja kakor da sm prej negativno razmišljal da sm se znašu v krizi. Razmišljanje ne more biti negativno, če je pa razmišljanje. Tukaj je absurd že v osnovi. Rezultati so lahko pozitivni ali pa negativni. Psihiatri so testirali najhujše zločince in dokaza o negativno mislečih niso našli. V bistvu je umor negativna stvar v družbi vendar je zločinec v tistem trenutku razmišljal da je to zanj pač najbolje. Še psihopati naj ne bi imeli negativnih temveč popolnoma ponorele obsedene misli. Celo samomorilci oz. tisti ki so poskušali storit samomor ti bodo rekli da so bili v tistem trenutku prepričani da je to za njih edini izhod. Videli so nekaj pozitivnega v nečemu kar je za njih popolnoma negativno. Še en razlog več da je vseskupaj navadna zaslepljenost in da te bukve nategujejo posameznike z neko realnostjo, ki je ni. Svojih rezultatov (žrtev) ne preštevajo oziroma si izmišljajo neke uspešne primere. Po drugi strani, ideja o čudežni moči pozitivnega mišljenja ni nekaj novega, v bistvu gre zadeva v pradavnino, ko so horde zgubljale v boju z mamuti pa so si izmišljali razrorazne uroke ki bi jih rešili pred propadom v bistvu so pa hotli samo zjebat mozak drug drugemu, da so jih lažje ulovili in ker so bla praljudstva kanibali, so jih pojedli, kadar drugega ni bilo. Skozi zgodovino se je pozitivno mišljenje največ uporabljalo in se še uporablja v vojski. Ker ko se dogaja vojna, rabiš bit čimbolj zapsihiran, češ, naša zmaga je samo vprašanje časa, ane, "Sieg heil" je vpil Hitler, če je kak nemc javno podvomu takrat v to izjavo si dobil nekaj pozitivnega v glavo, v komunizmu tudi bogvaruj da si reku javno kako je kumunizem sranje. Potem je pozitivno mišljenje uporabljeno v kapitalizmu pri reklamiraju raznoraznih traparij samo da se prodajajo in še in še. Pri vsej poplavi "pozitivnih misli" se človek vpraša kaj je s tem narobe? Če jaz razmišljam "danes se bom imel lepo" in se imam lepo kaj je s tem narobe? Nič, dokler te ne obsede ideja da si se imel lepo samo zato, ker si razmišljal tako. Ko razmišljam "bo že nekako" ne bo če nič ne naredim za to. No, pa zaradi tega se ti pač ne bo psiha zjebala. Kaj pa če so naključja res huda? Tako da bi človek kar verjel. Recimo ponavljaš si pozitivne misli pa pride dobra služba, lep avto, družina, prijatli, prej pa nič od tega. Pol si misliš uau, to je res hudo dobra stvar tole nabijanje pozitivnih misli v glavi. In pol se ti malce zasuka, ko pomisliš, kaj pa če bi mi na misel padlo kaj negativnega in bi se mi vse zjebalo? In ker je človek radovedno bitje, bo za šalo poskušal nekaj slabega razmišljat, samo da bo videl ali je res to to ali kaj. Čudno a ne? Kaj če pomisli, zdaj bom pa vse to zajebal. Potem pa panika v miselnem aparatu. Toda v bistvu ne želiš nekaj negativnega čeprav ti padejo same razdiralne ideje. Tvoj cilj je v osnovi pozitiven, torej spoznanje ali je res to to. Kakšna bedarija da je uspeh temeljil samo na ponavljanju misli "rad se imam" ipd. te opozarja zdrav razum. V glavnem, ko raziskuješ in testiraš negativne autosugestije ti je razum v kaosu. Kaj zdaj, včasih si nisem ponavljal autosugestijo pa sm bil v krizi pol sm pa to začel prakticirat, pa sm pršu na "zeleno vejo". Torej, nekaj je čudežnega v mojih mislih, ti pride na misel. Pri vsem tem pa pozabljaš na vložen trud, ker te je vera o moči pozitivne autosugestije čisto zastrupila. "danes bo slab dan" nehote pomisliš potem takoj zatem "ne, ne, nočm da bi bil danes slab dan" kaj se zdaj dogaja "unga tam bom razbil" in pol "ne, ne tist je moj prjatu" in se začneš nehote bedast obnašat tako da te vsi prjatli zapustijo in narediš bedarijo da gre ženska in dobra služba vse v maloro. V bistvu ne zaradi negativnih misli temveč zaradi čudnega obnašanja zaradi krive vere. Pa toliko je obetala, uf, pa kr dogajal se je da mi je vse ratalo, pol pa takole. V glavnem, hvala Carniage, hvala Norman Vincent Peale, hvala tistemu ki mi je mater posilu in hvala onemu ki je mene v hotelu posilu, sam jest bi vsem najraje eno pozitivno, spodbudno, dobronamerno kroglo v glavo poslal. To bi blo najbolj pozitivno.