Iknee

Ljudje iskrenost v glavnem bolje sprejemajo od narejenosti, redki je ne marajo. Ljudje ne marajo tistih, ki se imajo za iskrene, pa to v resnici niso, ampak imajo iskrenost samo za izgovor, da lahko delajo sranje in se pri tem izognejo slabi vesti.

To je posploševanje, ki v nekaterih primerih drži, v nekaterih pa ne. V splošnem je pa odgovornost za neprimerno vzgojo kar enakomerno porazdeljena. Toliko kot od mame, je odvisno tudi od tega, kako se je oče obnašal do žene in otrok, ko je bil še z njimi. Otrokov čustveni svet se formira nekje do sedmega leta starosti. Če ga je takrat oče krepko lomil, bo to imelo posledice, ki jih bo mama v nekaterih primerih zelo težko popravila, precej je odvisno tudi od tega, kakšen je otrok po naravi, nekateri so že po naravi občutljivejši in potegnejo nase veliko negativnosti, ki se jih kasneje zelo težko rešijo, spet drugi so bolj odporni. To se zelo pokaže v družinah z več otroci - vsak lahko odreagira čist po svoje, ob isti mami in očetu. Tako da kar posplošeno obesit vso krivdo mamam je čist mim. Mayita, ti se pa (če si res tako iskrena) vprašaj, zakaj tako udrihaš po mamah ob vsaki priložnosti.

Spet se delaš, da nič nisi zastopil ... slab stik s samim sabo ima svoje vzroke v otroštvu. Če je vse to res, kar pišeš v drugem stavku - zakaj pa imajo težave z depresijo tudi v državah blaginje (Skandinavija), med bogatimi in revnimi ni nobenih razlik v pogostosti depresije ... in zakaj veliko ljudi mučijo res hude težave, pa niso nič depresivni?

To ni nobeno pravilo. Mogoče kdo tudi. Veliko ljudi, ki so živeli v iluzijah, pa po prvem šoku ob stiku z "resničnostjo" šele nanovo zaživi. Sicer pa je tukaj na mestu vprašanje, kaj je sploh resničnost? Če ni to samo sesutje ene iluzije in njena nadomestitev z drugo, ki se nekako bolj prilega novi situaciji?

Ne vem, zakaj tako nasprotuješ, saj kaj pa je slab stik s samim sabo drugega kot to, čemur ti praviš neiskrenost? Jaz raje uporabljam izraz stik s samim sabo, ker neiskrenost večina ljudi razume kot nekaj zavestno negativnega, ljudje, ki imajo slab stik s svojim čustvenim svetom, pa imajo to večinoma nezavedno, in ja, to se jim največkrat zgodi zaradi družinskih odnosov, lahko res že zgodaj v otroštvu. Kadarkoli pišeš o (ne)iskrenosti, imam občutek, da imaš težave s samo sabo in svojimi čustvi, s svojo lastno iskrenostjo, in se razburjaš, čeprav ti nihče nič hudega noče, še nasprotujemo ti ne nevemkako zelo. (lahko pa se kajpak tudi motim in si samo ti tako zelo bolj iskrena od vseh ostalih?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif )

ja, značilnost za depresivne ljudi je ravno to - ne morejo čutiti tiste prave žalosti, namesto tega padejo v depresivno luknjo. Tisti, ki veliko (in dobro) delajo z ljudmi - pa tudi z alternativnimi pristopi, ti lahko povedo, da ko enkrat depresiven človek izbruhne v resnično, katarzično žalost in jok, je že praktično ven iz depresije.

Še vedno si samo ponovila trditev brez pojasnila. Neiskrenost v čem in zakaj je posledica neiskrenosti depresija - lahko bi bilo tudi kaj drugega, na primer ravnodušnost ali pa bi takoj poiskala drugega partnerja ... zakaj ravno depresija?

Ja, glede otroštva se strinjam, slab stik s samim sabo ima zelo verjetno vzroke v zgodnjem otroštvu, čustvena neodzivnost matere in/ali očeta, depresivnost in posledično energijska odsotnost enega ali drugega, zlorabe, razvajanje .... Še vedno pa nisi povedala nič o neiskrenosti. Me res zanima, kaj si mislila s tem.

Prosim, pojasni, zakaj prizadetost ob smrti partnerja pomeni neiskrenost? Poznam žensko, ki ji je mož, s katerim sta imela lep, harmoničen in ljubeč odnos, umrl v nesreči in jo je to zelo sesulo. A to po tvoje pomeni, da je bila neiskrena do njega?? V čem??

Biti čist sesut ali pa biti depresiven sta dve popolnoma različni stanji. To, kar si zgoraj naštel, lahko ljudi sesuje ali pa sproži depresijo. Tisti, ki jih sesuje, nekaj časa ne funkcionirajo čist dobro, ker žalujejo, trpijo, a prej ali slej odžalujejo, odtrpijo in se sestavijo in poberejo. Ne rabijo zdravljenja, ker je to čisto zdrav proces, kvečjemu ramo kakega sočutnega človeka, to dobro dene. Depresivci pa boleča čustva odklopijo, izgubijo stik s samim sabo in padejo v depresijo. Tle se strinjam z Lili. Šibek stik s samim sabo (slaba integriranost človekovega bitja) in slab stik s svojimi čustvi ali nezmožnost začutiti in izraziti svoja boleča čustva je (zelo verjetno nujni) pogoj za padec v depresijo ob določenih sprožilcih. Sprožilci so lahko od zunaj ali znotraj. Notranji sprožilci so lahko sprememba v hormonskem ravnovesju (puberteta, nosečnost ali rojstvo otroka, mena ...), znaki staranja, pa tudi čas, ko človek pride do konca nekega načina življenja, odnosa do stvari/ljudi in bi moral globoko v sebi narediti večjo spremembo .... Sprožilec je lahko tudi v bistvu pozitivna zunanja sprememba - na primer rojstvo otroka, osamosvojitev otroka, celo lasten nepričakovan uspeh nekatere pahne v depresijo, medtem ko bi komu drugemu povzročil nov zagon.

Ok, zgleda, da je res že tolk pozno, da se moram posebej potrudit, da bo razumljivo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png , torej: Ne morem ti odgovorit na to vprašanje, ki je postavljeno na osnovi narobe prebranega mojega posta, vsaj na kratko ne in ne v tem smislu, kot si postavila vprašanje. Kaj daljšega se mi pa ne ljubi ob tej uri, zdej grem pa čist zares spat.

Ne, samo ne morem ti odgovorit, če ne prebereš tega, kar napišem, sori... Jest grem tud spat, lahko noč.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif

Ja, bo res bolje, da greš kar spat, mogoče ti bo šlo branje jutri zjutraj bolje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Alternativna medicina ne zdravi nič, zdravijo pa posamezni pristopi alternativne medicine, ki jih pa cel kup, pa še ful različni so - ampak saj to itak veš, zato pravzaprav ne vem, zakaj na ta način zastavljaš vprašanja? Bodi mal bolj konkretna, ker tako kot si zastavila vprašanje, ti nihče ne bo mogel odgovorit. (če kajpak misliš resno, ne pa sam ircaš)

Nč ne štekam, kaj pravzaprav hočeš povedat. V prvem stavku pišeš, da nikjer ne trdiš, da je nekdo drug kriv, v drugem stavku pa pišeš, da se ozri naokoli po vzroku za depresijo - jaz to razumem tako, da je iščeš vzrok (oz. krivdo) v okolici. Ne vem, kako naj to razumem drugače? Ne, v depresijo ljudje ne padejo zato, ker jih drugi ne razumejo, ljudje padejo v depresijo ker ne razumejo in ne čutijo sami sebe. (mogoče je sicer, da jih v otroštvu res niso razumeli, ampak ko odrastejo, je pa ključni problem to, kar sem povedala v prejšnjem stavku). Ozri se vase, oziranje okoli ne bo nič pomagalo, dokler se naprej ne ozreš vase! Samozavest je odnos do samega sebe, najprej moraš pridobiti na samozavesti, šele potem sploh dobiš moč, da se lahko umakneš iz tako ali drugače nezdravega okolja. Ravno zato je to mnogim tako težko in dolgotrajno - ker se je veliko lažje ozirati naokol, kot pogledati vase in tam začeti s spremembo.

A tko, najboljše zdravilo za depro ali nizko samozavest je najt nekoga, ki je kriv za to ... sam ena težava je s tem - namreč takoj ko se rešiš enega, najdeš drugega, in nikoli se ne boš dobro počutil, svet pa bo zate vedno bolj poln assholov ... iz preprostega razloga, ker drugi v resnici niso povzročitelji za tvoje počutje, lahko so kvečjemu sprožilci za to, kar imaš v sebi nepoštimano že od prej. Sploh je pa situacija ponavadi vzajemna: tisti, ki jih imaš za asshole, imajo tudi priročen izgovor, zakaj so assholi - ponavadi rečejo "ti si me s svojim obnašanjem naredil takega, kako naj bom drugače, če si pa ti taka mona" . Meni je tole mim, ni vse kar plava po netu v obliki takvih in onakvih "slikc modrosti" tud res modro.

A ja, a ta možnost tud obstaja? A si jo že sprobal?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Tistih, ki si jih ti omenil - boš ja vedel, o čem si govoril http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/cool.png Sicer pa sem o tem, kako poteka postavitev družine, v tej temi že ene parkrat napisala, pa se mi res ne da kar naprej ponavljat, tolkrat jaz še mojim mulcem v razredu fotosinteze ne ponavljam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Dokler obstaja eno minimalno še zadostno število ljudi, ki jim (nam) je forum priročna zadevca za občasen klepet, debato, http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/chat.gif kaj koristnega poizvedet (sem prebrala že kup zanimivosti, tud čist praktičnih od konjskega gnoja do dobrih receptovhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif) , pa na cajte tud mal pare spustit skoz kak ventilčk http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png , nam pravzaprav noben destruktivec ne more do živega ... pa sej ni treba na vsako provokacijo odreagirat, no http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/opica.gif . Da si folk ne bi šel občasno na žifce, da ne bi blo raznoraznih projekcij frustracij in prehajanja meje, pa je iluzorno pričakovat, to je pač čist človeško, čeprav ni fajn in je v lajfu včasih res treba postavljat meje temu početju. Na forumu se mi pa zdi še najbolj učinkovit načina uporaba "ignora" in nadaljevanje debate s tistimi, s katerimi je to pač možno, zanimivo, prijetno, koristno...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

To paše pod tri pikce ...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Ajde Brezo, glumiš budalu.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif kar se mize tiče, je pa to ena multiuporabna zadeva: najprej lahko na njej poješ, potem jo lahko kaj vprašaš, pa stopiš nanjo, da zamenjaš žarnico, v sili se lahko pod mizo tud skriješ ... skratka miza je ena jako uporabna pogruntavščina. Kaj je kugla v primerjavi z mizo ... čeprav se tud kuglo da uporabit še za kaj bolj koristnega kot fantaziranje ...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Prave postavitve družine potekajo na teh nivojih.

Eno je smeh http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png, nekaj čisto drugega pa posmehovanje.

Proces individuacije posameznika gre po enih razvojnih stopnjah, približno takole: najprej ljudje slepo sledijo temu, kar so jim privzgojili, družbenim trendom in "opinion-makerjem" takim in drugačnim. Ko začnejo dvomit v vse to, pride obdobje negotovosti, tipanja v temi in stisk in ljudje se v tej razvojni fazi zatekajo k lažnim gurujem, v zadevce kot so spraševanje mize, kart, vedeževalcev, kugle ... Potem pa (zelo pogosto po kakšni res hudi izkušnji, t.i. temna noč duše) človek pride v fazo individuacije, ko se začne odpirat svojim lastnim, neposrednim virom modrosti, izkušati enost, intuicijo ... takrat ne rabi več niti mize, niti gurujev ... oz. se poveže s pravimi guruji, ki ga podpirajo v odpiranju neposrednim virom vedenja. Le redko se ta proces odvije v enem življenju. (pa še takrat mora človek imet kako izkušnjo že od prej, da je to možno). To je proces, ki se ga ne da bistveno pospešit od zunaj, zato je popolnoma brezzveze žaliti ljudi in se delati norca, če se še zatekajo k takim zadevcam.

Podobno kot pri posvojenih otrocih. Otrok prinese v sebi eno "kodo" svojega izvora. Potem je pa odvisno od tega, koliko se bo to ujemalo s kodo staršev. Če starši priznajo, da je tako in otroka tako tudi gledajo, če so v srcu hvaležni dajalcu / dajalki, je veliko možnosti, da se kodi dobro uskladita in bo vse v redu ... Če pa starši to zanikajo in se postavijo v otrokovo življenje kot edini, ki so mu omogočili življenje, potem pa so težave neizogibne, ker se v zanikanju otrokove kode ne bodo mogle harmonizirati s kodo posvojiteljskih staršev. Kadarkoli je v ozadju neko sprenevedanje in prikrivanje, je prisotna tudi napetost. In ta napetost ima posledice za celotno družino, seveda tudi za otroke. Ti otroci vedo, da nekaj ne štima, tega se ne da prikrit, (to tudi na postavitvah pride na dan) čeprav mogoče na zunaj izgleda vse kul. Pa ni, in slej ko prej se nekje (mogoče v naslednji generaciji) zalomi in nekdo se mora lotiti reševanja zadeve - odkrivanja prikritega, globinskega razumevanja situacije, odpravljanja zamer in napetosti....