Kreativa

kot lep pomladni dan sneg in sonce ... in jaz v pričakovanju nečesa lepega

je glasba in je ... Glasba Jarrettov koncert iz Kölna ... res za mojo dušo neverjetno, vsak atomič zvoka je na pravo mesto postavljen vedno znova me prevzame popolnoma

ne toliko kdo ali kaj me je prizadelo (Amis si prav poseben tukaj v tej temi) prebodene kumarice, kislo, zatohlo okolje, bolečino zapreš in ji ne pustiš na plano samo ne vem točno, ali se tole nanaša name ali na neko drugo osebo, itak pa gre za prezrcaljeno dogajanje iz real lajfa, ampak kakorkoli že, predočilo se mi je dejansko stanje, potem pa je sanj bilo konec ... kaj naprej, odpirat kozarec, izrut rezila ali vse skupaj pustit pri miru, da ne izkrvavi (v prispodobah) včasih je molk strinjanje in ne-dejanje izbira ... moji novembrski filmi zopet :xx!: podzavest je prav zanimiva teta ...

v kozarcu so bile vložene z noži prebodene kisle kumarice sem hotela kakšno zbezat ven, zakaj že ... ker bi pasalo nekaj kislega pojest ... pa bi res?

spet nehala pri 13 prav dolgočasit se začnem ob teh vajah in kot neko prisilo jih začnem dojemat (ker je treba striktno vsak dan) mah :xx!:

popolnoma odbit dan ... sem šla preverit ... luna konjunkcija uran, vse postalo jasno takoj dobro, zdaj vem za naslednjič

Veronika, ki se odloči umreti, me je kar malo razočarala (zopet pričakovala (pre)več ...)

prosim za (č u d e ž)

Norveški gozd Lahko berljiva, pa vendar dovolj na nivoju. Prijateljstvo, ljubezen, seks, osamljenost, izguba, iskrenost in nianse vmes; odraščanje nekega mladeniča, Tokio, sedemdeseta leta.

ja, tudi zima ima svoj čar, sploh, ko/če dočakamo sneg in so zvoki zadušeni in noči jasne (po možnosti zvezdnate ) in kakšen dan, ko se prikrade do nas celo kakšen sončni žarek ali ko sediš na toplem in opazuješ, kako zunaj naletava po drugi strani pa mraz :xx!: :xx!: občasni problemi s prevozom pa zračenje, ko imam ful rada odprta okna pa preden se perilo posuši ... in še diši ne potem kot bi moralo :xx!: ampak ok ... prav pa ne maram megle in dežja in mrakobnosti in tiste sivine, sploh, če se vleče dalj časa ... kar novembra ponavadi se ... še dobro, da nisem gledala TV eboran je ta svet ...

jap, na koncu kakor da mu zmanjka energije ... takšen bum so naredili okrog te knjige, da človek res kaj več pričakuje dokaj povprečna knjiga torej za moj okus, razen teh simbolov, ki jih vpleta in so me pritegnili

maš prav, vsega moramo dobiti, da je slika popolna sonce in svetloba in barve, ne samo za funkcioniranje, to je tisti občasni nadstandard no, pa smo ze v škorpijonu se mi je kar zdelo, da bo nekaj takšnega

ja, takšne dneve ... ne pa tudi sivine mrakobne in mrzle, ki se pojavi ponavadi novembra in me zna čisto zadrepesirat :xx!:

noro noro kakšna krasota od dneva danes sonce, veter, modro nebo, žareče jesenske barvice pofotkala vse, pogoldem in počez, za vsakim ovinkom se je ponujal lepši pogled

lička sem mu objela z dlanmi in rekla pazi nase, prosim, boš? tiste otroške očke so tako odraslo zrle vame ... ahja, vse skupaj