brizit

"Predavanja" bi morala biti vse prej kot neko golo nakladanje. Jaz vidim stvar v tem smislu, da je čimbolj na primerih, praksi. Lahko bi se izvajale razne delavnice, predavatelji iz različnih pogledov, za različne razvojne stopnje, konference, debate med starši, ... sama sem za čimfleksibilnejši sistem. Lahko bi tudi starš šel na neko drugo predavanje v tej smeri, pa bi se mu štelo. Vzgoja je življenje, in mislim, da bi morali izhajati iz življenja, ne iz golega nakladanja. Ravno to je mene zbodlo in pognalo naprej, da se ne samo nekaj naklada, dajmo iskat rešitve, pogovarjajmo se, bodimo vztrajni, ... Bodimo takšni, kakršne želimo otroke in tudi takšni, kakršne si naši otroci zaslužijo. Vem, da kar nekaj staršev deluje že na tak način, in jim je to samoposebi vmevno. Vendar če pogledamo obnašanje otrok, samomorilnost med mladimi, prestopništvo, kriminal, ... vidimo da nekaj ne štima. kar se šolstav tiče, se tudi strinjam, da je premalo izkustveno. Ampak tudi marsikateri učitelj bi drugače poučeval, če ne bi porabil toliko časa da učence umiri, jih neprestano opozarjal, ... Verjemite mi, da se učiteljem po določenem času tudi zdi brez veze izvajati ure aktivnosti, če je otrokom vse "brez veze", ti marsikaj prerečejo in o spoštovanju, mejah, toleranci pri komu ni ne duha ne sluha. Na žalost pa mrzel tuš prileti tudi od staršev. Na žalost vedno več poslušamo samo to, kaj bi vse učitelji morali narediti za otroke, nekateri starši pa niti 1x na leto niso sposobni priti na pogovorne ure.

Da malce osvežim temo... Lep pozdrav vsem bralcem in članom foruma! Odločila sme se, da svojo idejo delim z vami, ker se mi zdi ta forum primeren krog ljudi, ki se še kako zaveda, kako pomembna je vzgoja naših otrok. Sama sem namreč tudi učiteljica na OŠ, in se s to problematiko srečujem vsak dan. Pred začetkom šolskega leta šole na široko organizirajo razna predavanja o mladini, Y generaciji, o nasilju nad otroki, ... Slednje predavanje se je odvijalo tudi na naši šoli in delavka Centra za socialno delo nam je naštevala vzroke, polsedice, znake nasilje, vrste nasilja, ... bla, bla, bla. Nič novega! Konec koncev smo učitelji to že vse premlevali na faksu. Sem mnenja, da je probleme predvsem potrebno REŠEVATI, in ne samo gasiti požare, kot jih sedaj (pa še to bolj neuspešno). Ker je bilo kar nekajkrat komentirano na kako vprašanje v smislu "ja, sistem je tak, da ne moremo kaj narediti", nisem mogla bit tiho. Predlagala sem, da bi morali uzakoniti obvezno izobraževanje staršev o vzgoji otrok. Npr. starš bi moral 3x na leto se udeležiti izobraževanja, ki bi seveda bila brezplačna, večkrat na leto organizirana v vsaki občini. Če začnemo na samem začetku, v družini rešimo marsikateri problem: nasilje v družini, v šolah, boljše delo učiteljev (ker se ne bi ukvarjali toliko z disciplino, ampak z učenjem in pravim, zdravim sožitjem z mladino), tudi zapori verjetno ne bi bili več prenatrpani, da o boljši samopodobi tako staršev kot otrok sploh ne govorimo, manj samomorov, ... Tudi finance ne bi smele biti tak problem, ker ravno te posledice državo bogato stanejo. Otrok je v šoli, in jaz kot njegova učiteljica in vzgojiteljica moram biti strokovno usposobljena za njegovo vzgojo. Ta isti otrok pride domov, a njegovim staršem o vzgoji ni potrebno vedeti nič. A kdo vidi dvoličnost? Če želimo opravljati šoferski izpit, je potrebno opraviti prvo pomoč. Zakaj ne bi bilo potrebno še izobraževati se o vzgoji SVOJIH otrok? Koliko usposobljanj moramo imeti za stroje, naprave in koliko za nas, ljudi?