Cici Mici

Meni so všeč blondinci

Tehnično je že deseti, ampak to je zapis za devetega januarja. Skratka, koga imam jaz zdaj tu za norca? Ne nisem še začela, je preveč zadišala zimska pojedina, pecivo in potica. S takim načinom dela mi ne bo uspelo. Ne štejejo poizkusi, ampak samo razultati ali kako že. Vsi izgubljeni kilogrami med čiščenjem so prišli nazaj, le zakaj... Nič grem spat, mi je pa žal, ker sem lagala, komor koli že. Lahko noč

Danes so se mi zgodile reči na katere sem opravičeno jezno. Kot prvič izgubila sem prijateljico in ona je izgubila prijateljico, torej mene... Čutim se zavrženo, užaljeno... Spet sem dobila slabo oceno, opažam, da postajam nestrpna, kilogrami so se ustavili, imam pa pet kg manj od septembra, ampak ločevalna dijeta mi je odbila dva... Ampak to ni to, kavice z mlekom vsak dan, preveč sadja tu, preveč sadja tam... Telovadba neredna... PA KAJ JE Z MANO!!!!! Saj sem rekla in zdaj, bo Cici Mici obupala... Me lahko kdo objame, mi zaželi, da bo vse dobro, mi lahko kdo da kako vspodbudo... Ne bom je dobila in ne bom je slišala iz ust, katerih si želim, da bi mi to rekle... Mora mi uspeti, lahko noč, Mojca

Sprijaznimo se, lenoba je bolezen, super nalezljiva in komaj uzdravljiva... Ima pa tudi dobre lastnosti, enkrat mi je en moder mož dejal, da so največji izumi nastali prav zaradi lenobe... Seveda ni imel čisto prav, mi je pa všeč njegova misel. Torej, človek je v principu len, iz brloga ga izbeza, recimo temu le preživetje, ampak zahodni človek ima vsega polno rit; ima avtomobile, podzemne železnice, pa letala pa... Vse živo, v Rimu sem videla celo Ameriške turiste, kako so se vozili na okoli na nekakšnih vozičkih... Če ni to... Ja leno... Še bolj zanimiv je podatek, da je debelost postala bolezen revnih... in res če pogledam vse one zgarane delavke, so vse bolj pri močnih, ampak bi moralo biti ravno obratno (seveda so izjeme, to navajam bolj, kot primer)... Kako? Ja, slaba poceni hrana, ko si v stiski ješ, hmm to mi je pa znano in tako malo se je potreba potruditi, da to stisko ublažiš, nekateri z alkoholom, drogo, jaz pa s hrano... In to je leno.. Zakaj to sploh pišem? Danes je za mano len dan in ker ni šlo vse po načrtu, sem se basala s hrano in izpraznila vrečko indiskih oreškov. Ne gre za količino, gre za princip. Jezna sem, ker v tistem trenutku nisem šla ven na zrak, na sonce, se sprostit in razmislit in potem oreški ne bi bili potrebni, kaj ne? Ampak, ja lena sem... Jutri se iz postelje spravim ob osmih, da še kaj postorim zase na primer in potem učenje... Upam, da vam nisem lagala, Mojca

Ok, priznam, jaz imam rada Kebap... Lahko bi ga jedla zjutraj in zvečer, ponoči in podnevi in ko bom umrla se bom basala z njim v nebesih in se kopala v kremi od bele čokolade... Mmmm... No da skrajšam moje onoževanje hitre hrane... Danes sem šla z Ano na Kebap na mojega najljubšega in zmagala, sline so se mi cedile, stokala sem jokala sem, malo mesa ukrada in na koncu ugotovila, da si s tem delam medvedjo uslugo in si ga nisem kupila... Ej zmaga zame, jupi...

Saj poznate zgodbo o Adamu in Evi? Tisto, ko se še zdaj ne ve, kdo je koga zapeljal ali kdo je prvi ugriznil v jabolko pa ne tehnično? Važno je le to, da sta bila oba izgnana iz raja, da nas ženske vsak mesec na to spomni menstruacija in da rojevamo v mukah, ko pridejo na svet najlepša deteta, kaj je doletelo tipe se ne spomnim več... Torej, da skrajšam svojo zgodbo... Vse kar delamo v življenju delamo v nekem tandemu, vse gre lepo in prav dokler se ne zgodi napaka in poptem ni več tima in je le še krivec tisti, ki ga skušata določiti oba sodelujoča. Saj veste, kako to gre... Janezek obljubil večno ljubezen Metki, če mu jo pokaže ona to stori, Janezek pa ji ne reče, da jo ima rad, obtoži jo, da je kurba, stvari se zakomplicirajo in nekdaj srečen par se znajde v peklu. Kdo je zdaj kriv, Janezek, ki je obljubil nekaj, kar ne bo mogel izpolniti, bi pa rad videl žensko (...) ali Metka, ki v zameno za nekaj dragocenega pričakuje, neko nerealno čustvo? Zato bo ta projekt moj, z nikomor ga ne delim, vi, če želite lahko berete lahko komentirate, ampak vam zato ne bom hvaležna... Pa veste zakaj projekta nočem deliti... Ker potem imajo vsi zasluge zanj, ne te zasluge bodo moje, tako kot bodo grehi moji. In ker prvič v življenju za nekaj prevzemam polno odgovornost, bo to zame velika zmaga... In ker bodo vse zasluge moje ne bom potrebovala nikogar za krivca.. Če se bom nažrla čokolade ne bo kriva mama, ali fant ali prijatelj, jaz bom in na koncu si bom sama trkala po prsih, končno ti je nekaj uspelo sami. Sicer pa še zdaj ne vem čisto točno, kdo je pravzaprav grešil Eva, Adam, Metka ali Janezek in kaj za vraga je doletelo tipe, ker je Adam požrl jabolko, da ni bilo to Adamovo jabolko? Jaz pravim, da vsi, ker so se zanašali drug na drugega in namesto, da bi si bili prijatelji v dobrem in zlu, so polizali samo smetano. Aja pa danes sem grešila, pojedla sem celo posodico neke slastne omake, ki je žal vsebovala majonezo. Tako pa sem povedala, ah pa saj grešiti je človeško Lahko noč, Mojca

Ok včeraj je bil sadni dan in en kg manj, danes pa beljakovinski in je prišla nazaj... Razočarana... Kot že tolikokrat do zdaj, ampak tokrat ne bom izgubila volje, še 77 dni... Ne ne bom pa pika, pa saj piše, da naj človek ne bo razočaran, če ne grejo kile takoj dol, da potem pa lahko na hitro izgubiš štiri kg... Ampak zakaj sem tako razočarana? Naj vam povem, da sem bila buckast otrok, moje ime je imelo 22 črk, sestavljeno pa je bilo iz treh besed (švajsabajsadebelajsa) in nikoli ne bom pozabila, kako je to za mano kričal fant, ki je imel kakih 10 kg več kot jaz. Za nič na svetu si nisem želela bolj postati blontna krhka in suha deklica, ki bi znala delati prevale in salte v zraku, pa nisem zmogla nič od tega... In potem sem bila kot luna, enkrat suha kot zobotrebec, drugič pa okrogla kot štručka... In tako je šlo leta do zdaj... Moja teža niha od 55 do 60 do 70 in do 75 kg.. Zato ne maram shujševalnih kur, a tista otroška želja o drobni deklici, ni nikoli zares izginila. Poizkusila sem z vsem z raznoraznimi praški z Montignacom, s tekom... Kile so se vedno vrnile... Danes je trinajstica, mogoče sem zato zajadrala v obdobja, ko sem bila nesrečna in sama. Mogoče mi gre danes zato to na živce, ker hujšam od tistih 22 črk mojega imena.. Ampak jaz sem vam vendar obljubila smeh in neko nerodnost, pustolovščino.. Jaz pa tako kot vedno samo goderjam in sem žalostna, rada bi se spet smejala.. Mi bodo izgubljeni kilogrami vrnili nasmeh? Kaj pa vem.. Toliko za danes, en zagrenjen pozdrav iz Ljubljane, Mojca P.S: Danes pride fant, mogoče bom potem boljše volje, ko mi bo rekel, da sem lepa.

Danes je dan, ki bi ga najraje pozabila, jezna sem, nase na cel svet . Najbolj me je ujezila ona, ki ji ne bi bila rada za nič na svetu podobna. Ko bi včasih le znala poslušati in ne bi bila vedno polna nasvetov o tem, kako naj živim, kot, da bi bila stara tri. In potem se je začelo... Aja nisi jedla večerje, da ti ne bo kaj manjkalo, kot da ona je če ji je slabo, za vraga!!! Pa to pa ono pa sem in tja... Res zato, ker bog ni mogel pogledati vseposvod je ustvaril njih. Pa saj ne vem, če me je res tako ujezila, da ni bilo to, da nisem telovadila, nisem šla tečt, nisem nisem nisem.. In se je oglasila slaba vest . Pred še nekaj dnevi bi šla in zmazala celo Nutello, danes pa... Sem morala to predelati precej stojično, ubogi moj fant, eno uro je poslušal moje cviljenje, o oni, ki (saj veste kateri), kako me nima rada, kako vedno hoče, da naredim tako kot ona hoče, da sem jo kot otrok klicala stara vešča in še in še... Kje je zdaj nekaj sladkega in lepljivega? Pa sem potrebovala le objem in občutek, da sem sprejeta... Malo kasneje po mojem patetičnem izbruhu, sem dobila mail, bil je njen, to si dobro naredila, pa sladko spančkaj.. Ah včasih je potrebno tako malo, da se človek sprosti in pomiri. Mogoče bi ji pa le rada bila podobna, v nekaterih ampak res nekaterih pogledih... In tega nisem rekla jaz, da se razume. So bile pa melone dobre, žal tega ne morem reči zase, žal in naj gre vse skupaj v rit, da bo potem vsaj šlo ven iz mene. Tako, lepo spite, Mojca P.S: mnogo minut kasnje sem se le spravila naredit vaje, vaga kaže en kg manj,. Pomirjena, brez Nutelle, še ena zmaga zame, jutri pa puranji čevapčiči

Evo me, pa ja niste mislil, da bom obupala, pa nisem. Priznam pa, da sem skoraj, ampak samo skoraj... Moje delo pač ni najbolj prijazno shujševalnim kuram.. Še vedno se držim, danes ko je enajsti dan sem naredila napako jedla sem kruh z maslom , cel dan sem že premišljevala kaj je s tem maslom,ima prevč maščob, kaj je že to presneto maslo in ko sem končno pojedla štručko s tem zvarkom (in skoraj šla v nebesa), sem ugotovila, da gre za beljakovine, saj pijem kavo z mlekom ampak kruh z maslom... No ja, čaka me še jabolčna pita in Tudi Rafaelo sem že pojedla, polna sem te hrane... Navadno bi klicala, tisto kateri ne bi bila rada nikoli podobna, ji povedala za svoj greh, danes pa ne. Ima svojih dovolj, mislim, da bo mirno spala tudi brez mojega, jaz pa se ne bom počutila slabo. Ne boste verjeli moje najljubše je sadje, jutri cel dan melon, ananasa, jabolk in pomaranč jam.. Prejšne čase sem delala na terenu, sem namreč, no tega ne bom povedala... Po desetih urah mraza, je bila goveja juhica pravi blagoslov (lahko jo jem). Nisem kršila, razen včerjaj, ko sem pojedla dva špageta, nisem se pa predvčerajšnjim in včeraj jedla večerje, bilo mi je slabo in pač nisem. Je to proti pravilom... Kaj pa vem. Imejte se lepo, Mojca

Včeraj sem jedla meso, končno, ampak rezultat mi ni bil niti malo všeč, preveč ga je bilo in komaj mi je padlo želodec, komaj sem ga preževečila:(. Tako da toliko o tako zaželjenem mesu. Je pa dobra novica, spet lahko tečem. Danes sem jedla krompir, pet popečenih krompirjev in imela sem občutek, da mi bo zrasel iz želodca, kot drevo, da bo pognal korenine skozi nos, usta in ušesa. Nič od tega se ni zgodilo, na kropir spominja le še smrdeče stanovanje. Sem si pa ogledala Avatar in bil je kino brez sladkarij in kokic, pa še dobro je zmagalo nad zlim. Film je krasen, lepa glasba, lepi igralci, razen joškaste vojakinje, lepe barve. Koliko lepega je na tem svetu in koliko domišljije je v nas ljudeh... S to mislijo bom zaspala, če me kdo bere mu želim lahko noč in jutri lep dan. Čaw, Mojca

Zaaradi ukvarjanja s Starimi Slovani sem bila zasedena, res zasedena in tako utrujena od kompliciranja zgodovinarjev, da sem se pobrala spat. No nekaj vrstic bi pa res lahko napisala, saj vam pravim, da nimam nobene samodiscipline. Včeraj so bili na vrsti ogljikovi hidrati, Nutela pa se mi je zagabila, včasih sem je lahko požrla kolikor sem je hotela, danes pa bljak česa tako mastnega še v življenju nisem jedla. Danes je bil sadni dan, komaj sem vzdržala, od vsega tega se mi je zmešala rit, od vseh teh vitaminov. Black!! No očitno pa le ne jem tako rada, kot sem na začetku napisala. Jutri je peti dan in jutri bom končno jedla meso. Njam, če se mi ne bo še to zagabilo.

Danes sem prvič v svojem življenju jesla neoluščen riž, resno prvič in moram priznati, da je bil dober, bi se pa prilegel kos mesa, priznam. Jutri uživan v OH dnevu, pica z zelenjavo, pa mmm palčinke z nutelo zvečer (bo pirova moka),mmm paziti moram le, da bo posodica Z Nutelo ostala nedotaknjena štiri dni, mislim, da bo letela skozi okno, ker se mi to ni še nikoli posrečilo, mirno sem pojedla celo veliko na enkrat. Pa sem bila suha, zdaj pa imam vraga. Že danes me zvija, ne vem kako bo, ko bom imela sadni dan, verjetno se mi bo zmešalo, vse bi dala za kos mesa. Ojoj že drugi dan, no, saj pravim, da nimam nobene samodiscipline. Pasti je veliko, mi bo uspelo? Še nikoli in nikdar nisem bila disciplinirana toliko časa. Čaw, Mojca

Začelo se je, juhu... Prvi beljakovinski dan je za mano in uspel mi je brez prekrškov.. No ena lastovica še ne prinese pomladi, ampak naznaja pa jo. Nihče me ni prebral, nihče komentiral, pa saj pišem bolj zase tale blog, aja še kile 73.5 kg na 171 cm višine. Noč, Mojca

Danes je drugi dan odkar pišem svoj blog. In kot sem napovedala, danes sem grešila in to na veliko pa ne tako kot bi rada . Torej pojedla sem pico in pol in natanko 8 Bajader. Svojo očiščevalno kuro pa sem ustavila nekaj čez pol noč z 8 Bajaderami. Jutri je nov dan, dan ko se naj bi vse začelo znova, upam. Glavno vprašanje se torej glasi- BO MI USPELO? Upam, da ja. Čaw

Hej! Moje ime je Mojca in pisala bom Blog, o mojem življenskem izzivu-ne ni hujšanje, temveč samodisciplina. Tako je, rada imam hrano, rada jem, problem pa je, da včasih prav pretiravam in potem imam vedno kak kg preveč. Nisem debeluška, sem le bolj hmm rejena, moje mere pa itak nikoga ne brigajo. Torej, te dni sem se čistila, prvi dan 1 l jogurta, drugi dan kg jaboljk, tretji dan 6 manjših krompirjev in danes zadnjč še 60 g kuhane govedine. Jutri moja najljubša hrana, pica in zelo dober jagodni jogurt in v soboto začnem z ločevalno dijeto. Že to čišenje mi je delalo težave , ponoči sem sanjala o polni kozici slastnih jajc, na žalost pa me je zbudlila slina, ki se mi je cedila iz ust. Tako odpravljam se na pustolovšino in skušala bom poročati, kako mi gre. Po mojih življenskih izkušnjah sodeč, bo ne malo težav in ker sem po duši pustolovec pričakujte tudi veliko zgodb, ki mi ne bodo v ponos vas pa bodo zabavale, če me boste brali. Upam, da me boste. Čaw, Mojca