tatty

Res verjamete tem stvarem? Mislim, svet se ne bo spremenil kar sam od sebe. Mi smo svet ustvarili takšnega, kakršen je in le-ta se brez našega truda ne more spremeniti. Zlo ustvarjamo mi, kakor ustvarjamo svetlobo. konc koncev je raziskanih le 10% delovanja človeških možganov. Ljudje zbudite se in nehajte sanjati, kako bi lahk obil svet lepši. Lepši bo, če ga bomo mi naredili lepega, ne pa da čakamo, kako bo leta 2012 in 2032 in morda še 2050 življenje postalo lepše. Dajmo roko sosedu, ki to potrebuje. Dajmo lepo besedo človeku, ki joče. Pomagajmo človeku, ki potrebuje denar in pomoč. Delajmo brezplačno za nekoga. P0odarimo nekomu nekaj. bodimo veseli, da je nekdo uspešen. Predvsem pa zavedajmo se, da so naši neuspehi, agonije, depresije, žalosti (seveda, če ni nekih zdravstzvenih težav, ki jih imamo prirojene) plod našega nezadovoljstva, občutkov manjvrednosti, ki izhajajo iz naših pogledov na naše straše. iz naših vzorcev, misli, vzgoje, življenjskih situacij. Mi začnimo spreminjati svet. Mi imamo moč. slovenija brez nas ne bi obstajala. Spremenimo jo. zahtevajmo drugačno politiko, zahtevajmo pravico za državljane, nove zakone za vse segmente prebivalstva. Začnimo danes. Sedaj.

sodobna ženska? al isodobni moški? namreč dandanes obstaja mit superženske - ženska, ki je mati večim otrokom, bodisi z delovnim mestom bodisi kot gospodinja doma. pri tem mitu je treba opozoriti še na to, da ženska izgubi svojo identiteto, postane mati, žena (mama) in dela rutinsko delo na delovnem mestu. to je sodobna slovenska ženska, ki večinoma zaseda delovna mesta v pisarna, vikende gre z družino po nakupih v velike trgovske centre, delo od nje ne zahteva veliko. če pa gledamo na sodobno žensko z ameriškega vidika, sta tudi tukaj dve perspektivi: 1. ženska, ki je mati večim otrokom (minimlano dva) in gospodinja, mož dela in preživlja družino. hiša je dokaj velika, izobrazba je srednja ali višja ekonomske stroke 2. ženska, ki hkrati dela in skrbi za otroke ob pomoči moža/partnerja, staršev in skrbništva ali varušk če ženska nima otrok je sodobna ženska tista ženska, ki se posveča karieri, uspešna, blesteča, vitka, s prefinjenim okusom oblačenja, duhovita in odgovorna, večinoma na odgovornih delovnih mestih. kakor povedano - odvisno je od okolja v katerem se ženska nahaja in kaj je za žensko kot tako pomembno. v glavnem ženska mati večim otrok (mit super ženske) ni sodobna ženska, ampak oseba brez identitete, ki se podrea družbenim zahteva, pravilom ipd. Preberite si dela: oakley ann: gospodinja pa še to: ženska, ki si množično dela otroke ne da bi vedela zakaj jih ima, prepusti varstvo otrok rugim ljudem ali, še slabše, starejšemu otroku, je daleč od sodobne ženske. ženska, ki ima otroka enega za drugim, ko starejši šele shodi, ne ve ničesar o vzgoji in je padla v "družbeno igrico" po tem, da mora delati otroke.

pravzrapv nisem dobro razumela, s katerim partnerjem si. Ampak vseeno.. ce med vama ni zaupanja in prijateljstva ne more biti ljubezni. Ocitno tako eden kakor drugi ne zaupata vase in drug v drugega kot posledica lastnega nezaupanja. V zvezah je tako, pa ne glede na to, ali je prijateljstvo ali ljubezen (spolna ali custvena), da moras najprej verjeti vase, da si dovolj dober, sposoben, da si zasluzis ljubezni, sele nato lahko verjames, da ti bo enako dal partner. Ce si s partnerjem in ti ni prav, ker ti ne posveca, tebi, dovolj ljubezni, ti je tudi ne bo mogel. zakaj? ker ti njemu je prav tako ne posvecas. primer: svakinja je svojega fanta spoznala v baru. z njim se je sla dajt dol, mu natvezila kup zgodbic o zasciti (tabletke), pol pa, puf, noseca. ostala sta skupaj, vendar vseskozi mu je ukazovala - kaj mora delat, kam mora dati denar, kaksen avto mora kupiti itn. denarja je zmanjkovalo, ona se mu ni posvecala, tako kot se ni otroku. sedaj pa jpo je zapustil. odsel je z drugo. zakaj? druga mu je dala tisto, kar e on iskal - obcutek ljubezni in pomembnosti. ker pri vecini posameznikov gre prav za to -obcutek ljubezni in pomembnosti. poleg tega pa - nihce te ne sili, da moras sploh s kom biti. mislim a je potrebno biti v zvezi, da si srecen v zivljenju? mislim, da ne, kajti ce si srecen sam s seboj, z zivljenjem, ki ga imas, s stvarmi, ki si jih v zivljenju naredila ali jih nameravas narediti, ce imas pred seboj cilje in ti je mar za posameznike, ti v zivljenju nikolo ni in ne more biti dolgcas, ker zivljenje zivis. in enkrat, ko ga zacnes ziveti pried partner, ki je zate prijatelj prek kot karkoli drugega. Moje vprasanej je torej sledece: - je tvoj partner tvoj prijateljs? mu lahko zaupas kakor najboljsi prijateljici,tudi tvoje intimne skrivnosti? - dajes ti njemu obcutek ,da je pomemben in vreden? - imas obcutek ,da si pomembna, vredna in polna ljubezni tudi ko nisi z njim ali s komerkoli drugim? Sploh pa - vprasaj ga kaj cuti in kako se pocuti (cuti, da ga spostujes, ljubis, cenis, se cuti zapostavljenega, mislim ,da ni vreden spostovanja, misli da ni lep, da dela/je naredil kaj narobe itn.), kaj pricakuje od tebe, od sebe in od vajine zveze. zveza z ljudmi (moskimi/zenskami) je iskanje kompromisov, saj nismo enaki, nimamo enakeg zivljenja, izkusenj, starsev, ne izhajamo iz istega okolja, ampak smo vsi med seboj drugacni. spostovati to drugacno, jo razumeti, sprejeti in z njo ziveti je pravi izziv in to menim, da je zveza. se strinjam. na pot pridejo točno tisti ljudj, ki nas morajo naučiti tisto, kar moramo vedeti. če spoznavaš osebe, ki niso iskrene in jim vedno brezpogojno zaupaš, te pa te venomer izkoristijo, se moraš iz tega naučiti lekcijo, da začneš poslušati samega sebe, svoj notranji jaz in opazovati netelesno govorico ljudi, da se naučiš ali lahko zaupaš oziroma verjameš. da pa si z nekom, ker ni nikogar drugega, je po moji presoji nesmiselno. ze samo zato, da te je on vzel nazaj ali si šla ti nazaj k njemu je nesmiselno. očitno oba ne vesta kaj bi sama s seboj in se oba oklepata nečesa, ker mislita, da to mora biti. če se bosta iz tega naučila, da ni vse v partnerski zvezi in da lahko lepo živita tudi kot prijatelja ne kot fant in dekle, ok, sta poštekala. drugače bo vsaka zveza ista. ljubezen je ne moreš izsiliti, ljubezen moraš iskati v sebi. ko jo najdeš v sebi do sebe, najdeš ljubezen v drugih. seveda so tudi taki ljudje, ki tega ne najdejo in so venomer ljubosumni, mečejo polena pod noge ipd. ampak važno ,da imaš ljubezen do sebe. ko imaš to, imaš vse. ostalo je le posladek.

a smo zares iskreni, kadari si mislimo, da smo iskreni? zelo preprosto: tukaj pisemo ljudje. nekateri si morda mislite, mislijo, mislimo, da smo duhovno na visji stopnji. ampak predvidevamo ,da je samo misel, da je res tako, v resnici, pa ste, so, smo povsem navadni povprecni posamezniki, ki bi si zeleli ,da bi bilo tako, ampak ni in se tukaj iscejo, iscemo, iscete. torej bi vsi odgovorili ,da ste, so, smo iskreni. ampak kaj pa je iskrenost? povedati, akr si mislis? tukaj se spet postavlja moralno vprasanje ali lahko res, vedno in povsod in vsakomur povemo kaj si mislimo? primer: se sprehajamo. mimo nas pridrvi neka xy oseba s psom. pes laja, xy oseba krici. mi si zelimo miru, clovek nam gre posteno na zivce. pa gremo tja in recemo naj neha, ker nas moti. imamo to pravico, glede na to, da je kraj javni, je od vseh. torej ne moremo biti iskreni? dvomim, da ljudje vejo kaj je res iskrenost, kajti vsak si razlaga po svoje. sploh to je tako velik pojem, kakor ljubezen ali zivljenje ali celo svoboda. in tega mi ne moremo opredeliti, ker zivimo razlicna zivljenja, imamo razlicne zivljenjske izkusnje, izhajamo iz razlicnih perspektiv, socialnih slojev, predznanja, izobrazb, okolja. sploh pa - nekomu povemo kaj si mislimo, to lahko utemeljimo in clovek nam zacne nazaj pisati, govoriti ali kakorkoli, da se motimo. prvo: clovek do sebe ni iskren, drugo druga oseba je lahko sicer povedala svoje mnenje, ampak ali jo je clovek tega prosil? zatorej se strinjam z nekaterimi izjavami - iskreni smo lahko le do sebe. iskreni smo lahko to, da ljudem pokazemo svoje srce v vsej njegovi moci in ranljivosti, iskreni so tedaj, ko pokazemo, kaj je v nas (custva, obcutja, zalost, jezo, razocaranje, zeljo, strast), ko se na nasem obrazu, v nasem vedenju zrcali nasa notranjost. tedaj smo iskreni, ampak takih ljudi je zelo zelo zelo zelo zelo zelo malo. teh malo je iskrenih, ostali imajo maske in si mislijo da so iskreni, o sebigovorijo ali pisejo ,da so iskreni, v resnici pa ne vedo, kaj iskrenost je. iskrenost je za moje pojme in moje pojmovanje "to, kar sem znotraj". torej ali to, kar sem znotraj - ranljiva deklica, ki lahko obcuti jezo ,strah, zalost - osnovna obcutja, kajti ostalo (razocaranje, obzalovaje, kesanje, ljubosumje, zavist) so custva, ki nam jih ustvari "vzgoja", okolje, etika bliznjih - zrcali na svojem obrazu in je tudi pred čljudmi ranljiva in tako ljudem dopusti, da jo prizadenejo. das srce, das sebe cloveku. ko te zavrne, gres drugam, ampak dal si sebe, bil si iskren. iskrenost v besednem smislu pa je to, kar ste že pisali. to si torej mislim o iskrenosti. o tem lahko polemizirate, ampak to si bom mislila se naprej, kakor si bom mislila, da tudi tukaj ni veliko takih ljudi, ampak samo ljudje z maskami, k ibi radi bili nekaj, kar niso in iscejo nekaj, kar nimajo

sm ugotovila, da je nesmiselno. nimam nič od tega, čas zgubljam, pa ničesar ne morem pri teh ljudeh spremenit. drugače pa - diskriminacija romov je brez veze?

prijava na policijo ne bi bila lažna. ti dogodki so se res zgodili. kolikor mi je znano, fizična oseba ne sme prepovedati, na silo, izhoda iz nečesa drugi osebi. za to ni pooblaščena. torej ali je kaznivo dejanje ali je kršenje javnega reda in miru. dejstvo je, da so nama s kolegico onemogočili izstop iz zemljišča. kolikor vem je bila z njune strani lažna prijava kraje. torej bi dobili kazen onidve. kolikor vem, za izraz fizičnega nasilja tašča-snaha, bi palačali kazen. tašča je meni povzročila lahko telesno poškodbo in kolikor vem je to naprej obravnavano. ker pa v sloveniji ni praksa spoštovati človekove pravice, ampak se vsepovprek drugačne diskriminira (starostniki, upokojenci, hendikepirani, tujci itn.) razen seveda spolno nasilje, kjer se očitno do dopušča in nasilje v družini, kejr se očitno ravno tako dopušča, sajnihče ne ukrepa in nihče ne pomaga (sosedje, znanci, prijatelji ki to vedo, že sama zakonodaja ne ščiti preveč žrtve), je seveda za vsakega posamezniak normalno, da tiu tašča, ki te je vseskupaj videla 5x, in tvoje starše 1x žali, ponižuje, podcenjuje tebe in tvoje straše in seveda še ustrahuje, obrekuje (kar zgleda da je v sloveniji tudi tolerirano), blati osebno ime (sklepam ,da vsak govori okoli o svojih sosedih, prijateljic ipd. da so duševno moteni in da kradejo) in izvaja nad teboj moralno nasilje (grožnje, pritiski itn.). ampak v vašo vednost, to so kazniva dejanja. sploh za blatenje osebnega imena in obrekovanje z namenom škodovati osebi, je kaznivo dejanje. pa če ne verjamete, si mal poštudirajte ustavo in zakone. ta opomba velja seveda za tiste, ki ne vedo, kaj piše v ustavi. pa še to: Romi so registrirana etnična skupnost tako v Sloveniji, kakor v drugih državah. Niso neki xy osebki, ki jih je potrebno iztrebiti, ampak ljudje, ki imao svoj način življenja. So nomadi, se selijo, tisti, ki so se pa ustalili, pa so prijavljeni kot etnična skupnost. Tak oje denimo z Baski, le da tam so bolj drastična skupnost. To in ostale drugačne skupnost je pottebno spoštovati. Ne morejo živeti po naših enakih pravilih, ker nimajo enaka pravila bivanja in ravnanja. da pa to zahtevate, nimate pravice. če pa to počnete, ste naredili isto kakor moja tašča in svakinja - moralno nasilje in nasilno vedenje do drugačnih. ste torej rasisti. Zakaj se denimo ne borite proti uživalcem mamil, alkohola, odvisnikov od seksa, mučiteljem živali, otrok in žensk, proti utaji davkov, izkorišlanju socialnega sistema države. ti so slovenci, so lahko naši sosedje, prijatelji, znanci, starši, stari starši. tej lahko počnejo grozodejstva in nelegalne zadeve in se proti njim ne pove ničesar? Romi, ki živijo, kakor živijo in nekaj pravil so že sprejeli, pa so za postrelit? MA PROSIM VAS!!!! smo slovenci kaj boljši? kaj pa smo? kaj ste vsi, kaj smo vsi, ki tukaj ždimo, da imamo pravico sodit drugačnega sami pa ne storimo ničesar za boljše drugih????? ampak, kakor pravite, to je bilo in ni več. o tem sedaj pišem, ker bi rada razjasnila kako stojijo stvari kar se tiče pravno-legalne drže. ostalo pa je človeška morala o kateri naj presodi vsak posameznik.

to je bistvo - nasilje ni le fizično, je tudi moralno (da ne omenjam še vseh ostalih oblik). t moralno nasilje je lahko veliko bolj boleče, uničujoče in težko od vseh fizičnih oblik nasilja. bila sem deležna obeh, poleg spolne zlorabe. vem kaj je nasilje. klofuta je le klofuta, prasica (ce jo bodo zbrisali) in kurba s strani nekoga, ki se je delal tvoj prijatelj, zmesana s strani nekoga, ki te ni niti pogledal, kradljivka s strani nekoga, ki se je kazal kot tvoj prijatelj, pa veliko bolj boli. tisti udarec ki sem ga prejela s palico nazaj je bolel. bolel za nekaj ur, posledice so ostale za tedne. to, kar so mi pa znotraj naredili, ni slo stran se veliko veliko casa. lahko me imate za vzviseno, lahko si mislite da je moj ego "velik", to pa ne opravicuje tega, da me bo nekdo zalil. ocitno ljudje, ki pisete, kar pisete, na svoji kozi se niste doziveli moralnega nasilja. ce bi, bi vedeli, o cem se gre. sedaj pa, zaradi mojih izjav, lahko pricakujem vas napad. pac - izvolite.

stvar s tožbami in ovadbami je sledeča: 1. kot tista, ki je prva udarila, bi člahko klicala policijo in prijavila pretep med mano in taščo. plačale bi globo, gospa bi pa šla naprej v kazenski postopek, ker mi je povzorčila telesno poškodbo s predmetom. 2. svakinja je blatila moje osebno ime, me žalila in poniževala, obrekovala (to je edina civilna tožba, ki se jo lahko vloži kot kazensko tožbo). kršila je javni red in mir, mladoletni osebi škodovala (kar je zrelo za CSD glede na to da je svojo mladoletno hči izpostavila vsemu temu) ter povzročial moralno nasilje. za vse to b jo lahko škodila 3. tasta, glede na to, da me je obtožil, da sem kradla, bi lahko klicala policijo, da bi prišla posredovati v spor, me pregledala, popisala inventar, jaz bi podala izjavo, kaj naj bi kradla in zadeva bi šla naprej. 4. svakinjo in taščo bi člahko ovadila zaradi kršenja mojih ustavnih pravic ter konvencije o mednarodnih človekovih pravicah ter za preprečitev izhoda iz zemljišča ter nasilno zadrževanej proti moji volji in volji moje kolegice. z dobrim odvetnikom bi se lahko še kaj našlo. vem kje so moje pravice in tega ne bom dovolila - kršenje ustavnih osnovnih in temeljnih človekovih pravic s strani ljudi, ki očitno ne vedo, da obstaja ustava, konvencija in vsaj minimalno spoštovanje drugačnposti. ne bom spodbujala rasizma in ne bom dovolila, da me bo kdo, kot drugačno od njih diskriminiral. to bi morali početi vsi ljudje - spoštovati drugačnost ne pa diskriminirati. tukaj, pri teh 3 ljudeh, ni šlo za to, kaj je meni prav in kaj ne, šlo je za kazniva dejanja. ni šlo za moj ponos, šlo je za resnico. tukaj se ni šlo za to, kaj jaz hočem ampak za to, da se direktno pove, kaj jih moti. vedno, vedno in vedno sem zagovarjala to, da imajo lahko ljudje pravico do svojega mnenja. če kdo o meni misli negativno in mi to pove, z argumenti, bom to sprejela. od teha ljudi pa nisem nikoli slišala, zakaj me sovražijo in kaj sem jim storila, ampak so to storili iz ljubosumja in nevoščljivosti: - tašča - zafrustrirana ženska, ki se fila s tabletami in se gre prebadat, da bo lahko "bolj vitka" (ker ni), mož jo je prevaral, za otroke ni skrbela, ampak je vseskozi sitnarila, kričala in žalila, nima osnovnošolske izobrazbe in se ne zn vesti v družbi. ok, to lahko razumeš. pač nima osnovnih komunikacijskih spretnosti, znanja itn. ampak to, da postane ljubosumna na sinovo ženo, ker ji njen mož posveča več pozornosti, kakor njej, da se ga gre napit in kričat po hiši, sosedom razlagati ,da sem čistilka, ki ji pomaga čistit, kričat name, ker so moji kolegi po pomoti šli k sosedovi hiši itn, sory to je too much. - svakinja - agresivno-posesivna oseba, ki je svojo mamo z lažmi spravljala proti snahi, bratu šla trkat na vrata, ker ji ni bilo prav, da j bil s svojo ženo v sobi, lagala, podila snaho v hiši lastnega očeta iz hiše vn, očetu pa razlagala, kako se snaha nesramna do nje, otroka pridobila s prevaro (fantu je lagala, da je zaščitena) itn. itn. ob vsem tem pa it žalit moje starše, ker niso največji bogataši na tej zemlji, žalit njihovo hišo ki je bila zgrajena na družinski zemlji s 100 letno tradicijo, z njihovim delo in trudom, z njihovim denarjem, sami pa so, da so si lahko zgradili hišo, kradli delavcem, ki so jih zaposlovali na črno in utajali davke. ... mislim ,da tu ne gre za moje želje, ampak za vrednote in principe, za resnico in ne za moj greh. jaz namreč še sedaj ne vem, zakaj me sovražijo - ker sem tatica, lažnivka, duševno motena, izkoriščevalka, vse ksupaj ali kaj drugega. ampak to me ne moti, kot me moti to, da na svojih ramenih ne bom nosila krivde, ki so mi jo naprtili samo zato, ker se oni kot družino niso znali usesti in si povedati, kaj jih teži. z mojim možem vred. družina je lepa stvar, ampak žal ljudje smo polni občutkov manjvrednosti in ljubosumja, da bolj uspešnih, zato družina pod takimi pogoji niti ne more obstajati. ne bom pa dovolila, da me ljudje žalijo. mi ni, mi ni bilo in mi ne bo nikoli žal, da sem tisti ženski primazala klofuto. ampak ta klofuta ni pomembna, ker je samo simbol mojega upora tem ljudem, to kar so pa ti ljudje naredili proti meni, to pa ne opravičuje ničesar (kakor tudi klofuta ne). ampak imate prav - krivice so, se dogajalo, so se dogajale in se bodo dogajale. torej konc koncev je bolje jih požret in it naprej a ne? in se ne borit za pošten svet in iskrenost med ljudmi? Porny - ja, kaj češ .. moja noćnica očitno potrebuje dodatno klslost, saj ne deluje. vsekakor pa se je moj mož dal na mojo stran, ker so podobne stvari že počeli do drugih ljudi. sorodnikvo nimajo, ker so z vsemi pretrgali stike. to je to.

no, v glavnem, kakorkoli se izrazate, se meni ne zdi okusno in se manj v duhu vprasanja, ce pa je vam vsec biti podel in svinjski, me veseli za vas. pac - moj odgovor je, naj moski, poleg zenske pazi pri higieni. pri zenski ap tako - prevec ciscenja tudi ni dobro. noznica ima svojo naravno kislost.

konc koncev je sama farmacevstka indrustrija naredila bolezen. ne vidim potrebe ,da bi to spodbujala z jemanjem neuporabnih zdravil in z njimi skodila svojemu zdravju.

zenski se, ob zmanjsani odpornosti, prehladu, stresu, pred/po menstruaciji ali med njo zmanjsa kislost noznice. posledica? vecja dovzetost za okuzbe. s tem ne mislim neke kemicne preparate, ker jih tudi zdravniki ne priporocajo (za notranko uporabo), ampak splosno stanje, zato bi moral moski, ker je v tem priemru najverjetneje emd drugim kriv tudi moski s svojim spolnim udom, v takih trenutkih poskrbeti ,da je nejgov spolni ud cist ali vsaj ociscen vse nesnage,ki si jo nbere zlulanjem cez dan. poleg tega mi je meni tudi moj ginekolog, ki je moskega spola, svetoval uporabo kondomov ravno zaradi takih tezav. preprosto. ce pa Porny dvomite v to ,da bi lahko moski kaj takega priznal, obiscite ginekologa in se posvetujste z njim.

zaenkrat jima bo mož sporočil ,da daril ne želiva. nato bo tako ali drugače sledil mrk in tišina. če bosta želela videt vnuka, pa bosta prišlana obisk ali pa mi k njim. če pač se ne bosta z njim ukvarjala, ne bomo imeli časa več za njih in jih bo sin sam videl ko bo starejši, če si bo želel in če bosta živa.

v OŠ sem imela sošolca, ki je sicer veljal za največjega frajerja v razredu. ampak ta rajer se je depiliral. pri 13 letih! js takrat nis msla zatem, dokler, na neki šolski prireditvi, ni prišla v kratke hlače in majico oblečena sošolka iz paralelke - s porašćenimi nogami. takrat se spominjam, da so letele pripombe na oba - na frajerja, ki s je bril noge in si ji je nehal birit in na dekle, ki se ni brilo noge in je imelo kar kosmate. in si jih ni zacelo briti, razen kasneje na sš. zadeva je taka - moškim je najbrž težko, ko vstopijo v pubertetto in se jim začme dvigovati bre razloga ali imajo izlive ali pa postanejo poraščeni, sploh ker večina fantov pri isti starosti ni poraščena. včasih je fante, pa tudi deklte,a strah pripomb, opazk, kritik in zafrkavanja. ampak moj odgovor je sledeč: jaz sem bila tudi predmet zafrkavanja zaradi mozoljev in me ni brigalo. sem preživela, prišča na sš in mozolji so zginli, fantje so pa začeli tekati za menoj. morda boš deležen kakšnih kritik, sploh pri športni vzgoji, ampak če boš podlegel temu, boš podlgel vsemu samo zaradi tega da si cool. cool boš pri 17, 19, 20 itn. sploh pa pri 30 (letnica, ki se je večina moških, ne vem zakaj, boji). moj mož je kosmat, mu sicer ni všeč, jaz pa naravnost obožujem to. tako da, če ne boš mogel preživeti z zafrkavanjem leto, dve, se obrij. če pa veš ,da boš lahko, ker itak bo minilo, pa kar pusti dlake in skrbi za higieno.

ce je izcedek motec ali drugacne brave nujno svetujem obisk ginekologa. higiena ni vprasanej pri zenski (vsaj en v toliksni meri) kolikor je pri moskemu. vecinoma, zaradi narave spolnega organa, imajo moski na svojem penisu bakterije, ne glede na to, koliko so higienski. njihov organ je izpostavljen zunanjosti. enake tezave sem imela tudi jaz - preprosta resitev. naj se gre moski umivat pred spolnim odnosom ali pa uporaba kondoma. vseeno pa svetujem obisk ginekologa, da se vnetje ne razsiri v maternico, ker se namrec lahko.

isto tezavo sem imela, in jo imam se. tablete sem dobial tudi jaz, ampak sem jih nehala jemati. zal zdravila ne pomagajo dosti, oziroma pomagajo dokler jih jemljes. Tezava nastane zaradi prehranjevanja, zato ti svetujem, da poskusis s posebno dieto, in sicer: - lahko jes vse, razen zivila, ki vsebujejo konzervanse, raznorazne aditive, gazirane pijace (donat pomaga), sladkane pijace, najverjetneje se bos moral odpoveati tudi sladkarijam in mocno zacinjenim jedem. ce tako preberes, si mislis "kaj bom pa jedel?" prakticno vse, vendar v zmernih kolicinah, z manj konzervansi, po vec obrokih. kar se sladkega tice pa je tako: jih jes, pol pa dobis mocno kislino, jih nehas jest (dva-3 tedne) in se zadeva umiri. dokoncno pa ti ne bo izginilo.