Vendeta

Drage,vsem trem hvala.Za vsak odgovor sem hvaležna.Sem nova na forumu,do včeraj še vedela nisem,kaj je to.Zdaj že odgovarjam na vprašanja, če kaj vem.Napisala sem predolgo vsebino. Skratka Maci hodi k veterinrki, ki je tudi homeopatinja in jemlje ta zdravila.Imunsko ji dvigujem odpornost s kakim surovim mesom (ja žal ni vegetarijanka),vitamini, kolostrumom. Danes sem začela z nekimi C-caps kapsulami iz UK od Pet alive, v katerih je indijski ginseng, bela omela, ameriški slamnik, pegasti badelj, mačji krempelj. Vse analize pri dr.je dala čez in je ok.Tumor bojda ni estrogenski, pa je sterelizacija nesmiselna. Bom prebrala knjigo od Saraswati o urinoterapiji.Voglovo imam. Ta rana ne krvavi, ampak gre iz nje gnojni izcedek.To so čisto posebne celice,organizmu tuje in reagirajo na malokaj,zato se ne zaceli. 15 let? Normalna starost mačk je okoli 24 let.Ja res.Ampak ne tistih zunanjih,tiste imajo kratko in slastno življenje.Nič ni groznega,grozen je samo naš odnos do smrti in starosti.Prehod je lep za tiste,ki odhajajo,ostalim,ki še ostajamo pa se trga srce.Kar je čisto človeško.

Pozdrav, imam dobre izkušnje s homeopatijo, tudi od znancev tako slišim. Včasih homeopati probajo več zdravil, ker prvo ne prime in je treba biti vztrajen. Če imam kako manjšo zadevo se obrnem na gospo Zvonko iz Škofje Loke, ki je imela včasih zasebno lekarno. Pogovoriš se po telefonu, kar izčrpno in ti potem zdravila pošlje in to po solidni ceni, še nalepke s cenami pusti gor, ker zdravila pridejo iz uvoza. Ni zasluškarica. Našemu mačkonu Miškotu je poslala gratis zdravila za boljše razpoloženje, je namreč sladkorni bolnik na inzulinu. Ja tudi taki ljudje obstajajo. Pa znanja in izkušenj ima ogromno. Dr.Irena Gorišek, homeopatinja iz Ljubljanje je tudi strokovnakinja z velikim posluhom. Moja prijateljica je imela depresijo in sta mesece preizkušali, kaj najbolj učinkuje in hvala bogu našli. Tako da je zdaj ok in seveda brez antidepresivov. Zdravila pri dr.Ireni so tudi po normalni ceni. Le tisti prvi pregled, ki traja ure, je malo dražji. Srečno.

Draga Boyana, pri nas doma smo imeli pogosto take težave. Pred časom so še bile v prodaji kapljice za želodec od Krke, ki so takoj pomagale, zlasti še, če si jih vzel samo 7 kapljic, malo si si sugeriral čarobno število. Teh ne delajo več. Za Medexove ne vem, ker me že vsebina z natrijevim benozoatom odbije in je to zložin nad uporabniki, da dodajajo tako očitne strupe. Odkrila sem ječmenovo travo in je res super in pomaga. Je pa blazno draga. Sem premišljevala, če bi jo mogoče alahko samo vzgojila. Za probat pa je, saj sem tudi od drugih želodčnih ljudi slišala, da jim učinkovito pomaga. Pa saj veš, zdrava hrana bla bla. V literaturi riz različnih področij prisegajo na limono, tudi starodavna yoga. Limona nevtralizira ph želodca in ga naradi bazičnega. Trenutno je v modi soda bikarbona, ki ima mogoče podobne učinke. Jaz jo kar vzamem po potrebi in mi je bolje in to tako občutim.

Naša Maci ima tumor, ki se je pojavil pred tremi leti. Rast se je ustavila, a tumor se je odprl pred tremi meseci in se noče zaceliti. Veterinarka sklepa, da je benigni, ker je rastel počasi,čeprav so pri mačkah tumorji po medicinski statistiki v približno 86% maligni in celice v tumorjih se lahko kadarkoli spremenijo.To je usoda mnogih nesteriliziranih mačk in zabluzenih lastnikov (ampak potem tudi mladičev ne bi bilo?), da jih doleti estrogenski tumor, čeprav pri Maci ne gre za izrazito estrogenski tumor. Sterilizirana ni bila, imela je dvakrat mladice, sicer pa ta preprečevalna sterilizacija pride v poštev le do 6.meseca starosti. Operacije imajo dvomljive rezultate. Trenutno ji dajem na rano glino, dajala sem ji tudi med, pa črno kumino. Čistim jo s propolisom, jodom ali fiziološko raztopino. Uživa kolostrum, čaj iz preslice in olje črne kumine. Eno leto jemlje homeopatska zdravila Carbo animum, ki je tumor otrdil, sicer bi se razlil v notranjost, in Conium, ki preprečuje spremembo celic. Medicina pravi, da se tovrstna rana ne more nikoli zaceliti, a medicina trdi marsikaj, kar se ne dokaže, da je res tako. Ker je rana velika, mora biti ves čas povita in imeti še mrežico čez, da se ne okuži. To dobro prenaša in je rana nič ne boli, le vsakodnevno preoblačenje ji gre blazno na živce. Je zelo živahna in kar naprej "govori", čeprav bo stara petnajst let. A še pa še rada živi. Prosim vas, če imate kakšne informacije ali izkušnje s takimi ranami, da mi odgovorite. Pomislila sem že na bioenergetike oziroma zdravilce, a od njih sem slišala, da se bo rana začela celiti, ko bom sama pri sebi začela odpravljati svoje blokade. Nekaj časa sem to občutila kot velik pritisk name, kar tudi verjetno v resnici je. A ko si v taki stiski, ponavadi izgubiš razsodnost in si lahek plen svoje vesti in občutka krivde. Hvala vsem.