dawa

Haha Porny zakon si

Brezo, nikoli nisem nobenemu nič tupla v glavo. Nazačetku me preplavilo neko navdušenje in sem hotela z celim svetom delit te izkušnje. Jim pomagat, da se obrnejo na bolje. Kar hitro so me postavli na realna tla... Zdaj omenjam stvari samo če pogovor nanese na to, pa še to v govorim samo kaj jaz delam in ne kaj naj oni naredio. Zdaj če jim bo ostalo kaj v glavi bo, če pa ne pa ne. Kam gre ta svet... Vsaki dan gledam naše otroke in se resno sprašujem kam gre ta svet... Kako naj bom mirna? Otroku pri niti dveh letih kupujejo puške in pištole, dajejo jim zapit kokakolo z še dodanim cukrom, ker on ne mara mehurčkov (wtf???), otroci nevem če so bili vse skupaj parkrat v naravi, oni se rajše hodijo zabavat v nakupovalne centre itd... Potem pa se čudijo zakaj so skozi bolani in na antibijotikih... In takšni otroci so naša prihodnost? Če otroci zgubijo stik z naravo, kako bodo skrbeli za njo? Upam da se motim in da se bo svet obrnil na bolje. Enostavno čutim takšno ljubezen do teh otrok, da me vsaki dan boli ko gledam kaj jim starši delajo. Ne obsojam kaj oni delajo sebi in za svoje zdravje. Mi pa je zelo težko gledat kako ti otroci odraščajo. Zato se rajše distanciram od njih, da ne rabim spet gledat kako se ona za brezveze spravlja na svojo hčer, kako mali že spet ni jedo celi dan nič ker so ga nafilali z cukrom, potem spet poslušat kako je on spet bil dva tedna bolan, druga mi prinese celo vrečo zdrave hrane, ker zaj pa mala več ni alergična na jajca in mleko in ne rabi več jest tega... Jaz vem, da oni mislijo, da delajo najboljše za svojega otroka, tako kot jaz mislim. Ampak ne razumem... če bi jaz oz.moj otrok imel bilokake ponavljajoče se težave, bi naredila vse, da bi prišla temu do dna in probala rešit težavo. Oni pa se vdajo in rečejo to je tak in gotovo, niti slišati nočejo, da obstaja enostavna rešitev za te težave. Jih je strah stopiti iz tega varnega balončka. Silvija, vem da je to zelo nezdravo. Ampak neznam si izklopit te skrbi iz glave. Da rečem, eh to niso moji otroci,kaj se bom sekirala za njih... Tako kot ne morem rečt, eh kaj me briga kaj se dogaja z živalmi, grem spet jest meso. Ne morem in ne morem najti mira v sebi. Žalostno, ampak najboljše se počutim ko sem sama z otrokom. Takrat sem lepo brez skrbi in brez stresa. Bi bilo bolj zdravo, da se enostavno neham obremenjevat z tem? Da mi postane vseeno? Da si neham jemat stvari k srcu?

Vemo, da se po svetu vedno bolj in bolj dogajajo razne spremembe in da ljudje odpirajo oči. Takšna sprememba se dogaja pri meni že par let, najbolj drastnične spremembe v glavi pa so se zgodile malo več kot dve leti nazaj, ko sem zanosila. Naenkrat sem postala vegetarijanka, začela uporabljat eko hrano in kozmetiko, začela se upirat farmacevtskim in industrijskim lobijem in se poglobila v to kako v resnici deluje celoten sistem. Vse mi je jasno, in tudi delam na tem, da smo čim bolj neodvisni od teh pokvarjenih lobijev. Ampak samo v eno stvar se ne morem poglobit in to je v sebe. V meni so nekakšni demoni,ki mi ne dajo da najdem duhovni mir. Hodim na jogo,kjer se sproščamo in meditiramo. Ko pa pridem domov, pa kot da vse pozabim... Nevem, ali iščem samo izgovore ampak enostavno ne gre. Mogoče zaradi otroka. Tudi če z očetom kam gresta, si vedno najdem nekakšno zaposlitev(saj veste, dela doma nikoli ne zmanjka...) Največji problem, ki pa me muči je to, da enostavno več ne prenašam ljudi. V moji bližini ni niti enega (razen partnerja), ki bi imel podobne poglede na svet kot jaz. In ta njihova zaslepljenost me odbija. Ne morem gledat, kaj delaj svojim otrokom, kak jih zastrupljajo z vso svinjarijo iz hrane, z zdravili, ne morem gledat kako jim mediji perejo možgane in delajo navadne ovce iz njih. Probala sem z pogovorom, jih opozarjala, da določene stvari niso vredu, ampak čez čas sem obupala, ker sem samo jaz izpadla čudakinja,ki nima doma televizije in ne gre za vsako malenkost po antibijotike k zdravniku... Žal so to osebe, s katerimi bom morala shajat celo življenje (od partnerja brati in sestre). Da o tašči ne govorim... Živi nadstropje pod nama (na srečo se kmalu selima).... Nimam nobenih problemov z njo, ampak njene vsakdanje depresivne zgodbe me ubijajo. Vedno jo nekaj muči, jo nekaj skrbi, samo se sekira... In vsi ti ljudje zelo negativno vplivajo na mene. Pravijo,če hočeš najti notranji mir in širit ljubezen, moraš ljubiti vse okrog sebe, tudi ljudi ki jih ne maraš... Ampak kako naj to naredim. Sprejela sem, da so takšni kot so, da za njih še ni prišel čas, da se prebudijo... Ampak, vsa ta njihova dejanja nosijo posledice na svet in na njihove otroke... In v vsem tem kaosu,ki se dogaja v moji glavi, se vedno bolj umikam v ozadje. Vedno bolj sem osamljena v tej norišnici. Tudi ko sem v družbi sem sama, sama z svojimi mislimi. Kako naj prebrodim to, kako se naj spet počutim dobro v družbi ljudi, kako naj preženem tega demona iz sebe in nadaljujem svojo duhovno pot?

Ja naj bi vsakič ko prenehaš za dalj časa spet začela od začetka, torej z 3mi. Pol pa vsaki teden dodaš 2 ponovitvi. Nič izgovorov da se dobro počutiš... Boljše zaj delat, kot pa pol ko te kaj zgrabi. Tak da treba migat z tibetanči

Zdi se mi, so te ogrevalne vaje super za začetnike, ker so določene vaje samo lažja prirejena izvedba določenega obreda. Tak da si vbistvu malo ogreješ mišice in razgibaš sklepe (za vse nas,ki smo še malo zakrneli) da potem nimaš naslednji dan po celem telesu bolečin. Pa še hitreje se utrdiš in izpopolniš obrede. V knjigi piše da se obrede izvajaš po ponovitvah, kaj pa če mi naprimer določen obred bolj leži in ga lahko izvedem 5x ostale pa naprimer samo 3x? ali morem celi čas pri vseh obredih imet enako št. ponovitev in jih hkrati zviševat? ker naprimer prvi obred mi je najboljši. ko se vrtim, se počutim kot mali otrok in bi se samo vrtela Tak da se mi zdijo 3 obrati ful malo, še 21 mi je malo...

Zdravo, Vidim da je tema malo zaspala... Ko sem zasledila to temo, me kar potegnilo in sem se odločila da tudi sama začnem izvajati te vaje. V knjižnici sem si vzela 2 knjigo in me zanima, ali izvajate ogrevanja pred obredi?(mogoče je kje to že napisano, samo prebrati 100 strani... ) V tej knjigi je opisanih 15 ogrevalnih vaj, ki bi jih naj izvajal pred obredi. Sicer ni potrebno vseh ampak morajo biti po vrstnem redu. Določene vaje so dobra predpriprava za določen obred ali pa ga celo zamenja(če je obred v določenm trenutku pre težek). So jogi podobne vaje, ki opisuje tudi položaj mačke, ki jo ve izvajate na koncu obreda. Kaj menite o teh ogrevalnih vajah? LP

Še eno vprašanje imam, sem kar brskala po forumih in nisem zasledila kaj o kristalnih drevesih Ima kdo kake izkušnje z njimi? če pa se je že ki pisalo o tem, pa bi prosila za link... Hvala

Zdravo! Super forum ! Mene zanima katere kamne bi priporočali meni in fantu. Jaz mam sonce Škorpijon, luna Bik, asc Kozorog. Fant pa sonce Riba, luna Vodnar, asc Rak. Predvsem me zanimajo kamni ki pomagajo pri duhovnosti; odkrivanju samega sebe in iskanju univerzalne resnice. Kaj kamne si lahko z fantom delima, glede na to koliko sem prečitala da se kristali nekako navežejo na osebo? ali jih bo potrebno vsakič očistit in napolnit z novo energijo? Vem da je bilo že dosti tega tu napisano samo me zanima tudi zelo kristal kamene strele, ali nama "odgovarja" ta kamen in ali si ga lahko delima? Definitivno pa bo tudi pri meni počasi knjiga Tadeja, samo tolko jih že ima zunaj da se bo malo težko odločit katero prečitat Ne preveč sončen pozdrav iz vetrovnega Maribora