mushi, mogoce pa je ravno krivo to tezenje po predalckanju, po urejenosti, po vnaprejdolocenikarjazmislimdajedobrozate prihodnosti. Jasno, vsak stars si zeli za svojega otroka najboljse, ampak, ni treba biti prevec determiniran, "preracunljiv" v teh zadevah. Ce otrok (naj bo v tem primeru fant) izrazi zeljo za baletom, ni prav, da ga zaviras pa oviras pri tem, ker si pac mislis, da bo boljse za njega ce bo npr.treniral baseball, ker je to bolj moski sport, pa bi ga v primeru baleta zbadali pa... Ne ves. Ne ves, ce bo sploh nadaljeval v baletu...lahko da bo zacel, pa tam srecal nekoga, ki ga bo navdusil za ___, pa bo tisto v zivljenju z uzitkom delal ali pa...moznosti je veliko, sploh, ce si odprt, neobremenjen z "moram", "okolica pricakuje", "spodobi" se... Gre za hobije, prijatelje...vse. Ja, se pogovarja o teh stvareh z otrokom, se dajo neke smernice, samo ni pa treba "betonirati". Otroku se ni "treba" druziti z nekom, za katerega stars misli, ces, ta je pa primeren, tega starsi so pa....to mo bo se v zivljenju prav prislo...ne ves. In potem je "otrok" star 30 let, z izobrazbo ki je nikoli ni hotel, v okolju v katerem noce ziveti, s "prijatelji" ki jih niti v sanjah ne zeli...pa paradoxalno, vsi so mu vedno hoteli samo najboljse... Otrok je clovek, ne pa plastelin, ki ga gnetes ...