Jz mam zadne čase dost problemov s tem prejšnjim žiuljenjem... V sanjah podoživljam neke dogodke ki so bli res took resnični da nism mogla vrjet da bi ble sam sanje. In ko so se pojavle še enkrat in enkrat, sm dobila tist občutek da to res niso sanje, da se je men to res zgodil. Čudno se mi zdi edin zato, kr se use skupi dogaja tok daleč v preteklosti. In sicer v srednjem veku. Če na hitro opišem sanje so zgledale nekak tko da sm bla jz ženska nekje blizu tridesetih, sred jase, zadaj je biu grad in pred mano je biu otrok ki je kričau, ne vem zakaj je kričau, ampak jz ga nisem mogla rešit in je umrl. In ko sm se zbudla sm jz tolko stvari vedla o tej ženski. Vedla sm kko ji je blo ime, na kterem gradu je bla, da je biu otrok ob njej njena hčera in da je njen prvi sin umrl takoj po rojstvu. Vedla sm, da je ona pobegnala po tistem dogodku na jasi, čeprau tega nikol nism sanjala. Drugače te sanje so se ponovile 3x se mi zdi, dovolj da mi od takrat ne dajo več miru in da mi misli in telo pravijo da to MOREM ugotovit. Nekak od tistih sanj naprej ne morm bit več mirna. Zmeri se jih spominjam in mam občutek da se morem nečesa spomnit. Nečesa pomembnega. Sam se ne morm. Isto ko un občutek če ti kakšna beseda iz glave uide in se trudiš da se je spomniš, samo da je hujše. Na žalost zdej ne vem več tolko stvari o njej kot sm tisto jutro takoj po sanjah. Takrat sm na usako uprašanje ki sm ga sebi zastaula o njej znala takoj odgovorit. Zdej pa ne morem, ne znam. Ima pa dosti smisla vse tole. Sploh zarad otroka... Kr njej naj bi oba otroka umrla,tko hčerka kot sin. In tisto hčerkino kričanje in njene misli da jo more rešit, ampak je ni mogla, to je u njej pouzročilo grozno krivdo. In jz danes tko težko prenašam otroke. Če kdaj kakšno sestrično pazim al pa kaj, me skos drži tisti občutek kaj pa če se ji kaj zgodi, joj jz bom kriva. Takoj vidim kaj use bi se ji loh zgodilo. In otroci tut zbujajo neprijetne občutke u men. Nekak jih ne maram, zdijo se mi ene vreče težav groznih občutij, ki jih nikol nism znala razložit. Prosim, prosim za kakršno koli razlago kr se mi bo zmešalo, res... Od tega neizmernega občutka, da se morem spounit sm čist preveč utrujena...
