web bird

Sannyâsinova pesem Prebudi melodijo! Pesem, ki rodila se je daleč stran, kamor zlò svetá vstopiti ne more, v gorskih jamah in na planjavah globoko v gozdu, katere mir si nobena znamenja pohlepa, bogastva in slave porušiti ne bodo dovolila nikoli; kjer se zliva potok védenja, resnice in blagoslova, ki obojemu sledí. Glasno to pesem pój, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Razpri okove! Vezi, ki navzdol te držijo prikovanega, iz svetlečega zlatá, ali temne, surove rude; ljubezni, sovraštva — dobrega, zlá — dualizmov vseh, védi, da suženj suženj je, ljubljen ali bičan, nesvoboden; ker okovi, čerávno zlati, ne vežejo nič manj; zato razprí jih, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Naj temá odide; varljíva svetloba, ki nas privlači s svojim utripanjem, pritegne samó še več temá. Ta žeja po življenju naj ugasne za vedno; ker našo dušo nenehno priganja iz rojstva v smrt in iz smrti v novo rojstvo. Vse premaga tisti, ki premagal sebe je. Védi to in ne obupaj nikoli, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" "Kar seješ, to žanješ," pravijo, in vzrok zagotovo prinese posledico; dober dobro; slab slabo; nihče se ne more tej zakonitosti izogniti. Toda kar obliko ima, ima verigo tudi." To je resnica; toda ónkraj obeh, imena in oblike, je Âtman, svoboden vedno. Védi, da ti si To, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Resnice ne poznajo tisti, ki prazne sanje sanjajo, da so oče, mati, otroci, žena in prijatelj. Brezspolen Jaz! Katerega oče On je! Čigáv otrok? Katerega prijatelj, čigar sovražnik je Ta, ki Edini je? Jaz je v vsemu vse, nič drugega ní; in ti si To, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Samo Eden obstaja — Svoboden — Vsevedni — Jaz! Brez imena, brez oblike ali madeža. Le v Njem mâyâ vse té sanje sanja. Je kot Priča, On se pojavi kot narava, duša. Védi, da ti si To, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Kje iščeš? Svobodo, prijatelj, ti niti ta svet niti oni drugi podariti ne moreta. V knjigah in templjih iščeš brezuspešno. Le ti sam v svojih rokáh držíš vrv, ki te veže. Zato prenehaj jamrati in spusti vse, kar veže te, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Reci: "Mir vsem: od mene nevarnost ne pretí nikomur, ki živí. V tistih, ki v višavah se nahajajo, v tistih, ki grebejo po dnú, jaz sem Jaz v vseh! Svojega življenja tam in tukaj odrekam se, vseh nebes, zemlje in peklá, vsakemu upanju in strahu." Takó svoje vezí presekaj, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Ne zmeni se več za tó, kako telo živí ali odmira, njegova naloga je opravljena. Naj ga odnese karma; in ko nekdó ga okrasí z lovorovim vencem, drugi obrca to teló; ne reci nič. Nikakršne pohvale ali graje ni, kjer sta eno častilec in čaščeni ter grájav in grájani. Zato miren bodi, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Resnice tam ni, kjer se nahajajo pohota, slava in pohlep. Nihčé, ki misli o ženski kot o svoji ženi, nikoli popoln ne more biti; in ne tisti, ki poseduje vsaj nekaj, niti tisti, ki v jezi ujet je, nikoli skozi vrata maye ne stopi. Zato, vsemu temu odpovej se, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Ne imej doma. Kateri dom lahko zadrží te, prijatelj moj? Naj bo tvoja streha nebó, trava tvoja postelja; in hrana, kaj sploh lahko spremení tá, slabó ali dobro kuhana, sodi nikár. Nobena hrana ali pijača umazati ne more plemenitega Jaza, ki Sebe pozná. Kot reka, ki svobodno teče, bodi vedno ti, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Le nekaj jih pozná resnico. Ostali bodo njih sovražili in jih zasmehovali, veliki Edini; toda ne oziraj se na tó. Potúj iz kraja v kraj in pomagaj ven iz temé jim, iz tančice maye. Brez strahú pred bolečino ali iskanja užitkov, ónkraj obojega pojdi, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" In takó iz dneva v dan, dokler se moč karme ne iztroši in duša osvobodí za vedno. Nič več rojstev, niti mene, niti tebe, niti Bogá, niti človeka. "Jaz" to vse je postal, Vse je "Jaz" in Blagoslovljenost. Vedí, ti si To, drzni sannyâsin! Reci — "Om Tat Sat, Om!" Pesem je Svami Vivekananda napisal v parku Thousand Island v ameriški zvezni državi New York. Vir (iz knjige): Jnana joga (Svami Vivekananda). O jnana jogi Jnana joga je pot znanja in modrosti. Temá neznanja se obsije z lučjó védenja. Znanju sta v skladu z jnana jogo lastna vsaj dva aspekta: ogenj in svetloba. V ognju védenja zgorijo vse nečistosti našega razuma, vzporedno s čimer se razsvetlí naše notranje zavedanje. Toda tó samozavedanje se ne pojavi kar samo. Kliče po praksi na področju razločevanja med resničnim in neresničnim, odpovedi željam, tako zemeljskim kot tudi vzvišenim, mojstrstvu nad razumom in čutili ter po močnem hrepenenju po samospoznanju. Jnana joga - joga znanja in modrosti nas uči, da smo sami ustvarjalci svoje usode in da naj za lastne težave ne krivimo drugih ljudi, niti Bogá, temveč raje prevzemimo odgovornost za nastale razmere nase in se iz tegá kaj dobrega naučimo, kajti le tako bomo lahko razmere spremenili in preusmerili tok našega življenja k tistem, kar bi iskreno radi. A svet lahko ljudem v čutnih užitkih izgine, ker ti niso stalni, marveč spremenljivi, medtem ko jnana joga jogiju, ki svoja čutila s pomočjo znanja in modrosti nadzoruje, prinese večni mir. Prav vsi mi si prizadevamo, da bi se skozi ljubosumje in sovraštvo prebili do ljubezni in medsebojnega sodelovanja. Ta čudoviti vodni tok, ki drví proti morju, nosi vse nas s seboj; a čeprav lahko na tem toku nekaj časa kot koščki papirja brezciljno lebdimo, se bomo konec koncev zagotovo stopili z oceanom življenja in blaženosti. Knjiga Jnana joga – joga znanja in modrosti predstavlja zbirko predavanj na temo jnâna (tudi »džnana« ali »džnjana«) joge, ki jih je Svami Vivekananda imel v Angliji in Ameriki. Avtor pravi, da jnâna predstavlja skupaj z jogo (mišljena je râja joga, tudi »radža«), karmo in bhaktijem štiri poti ali joge, na katerih se ljudje seznanijo z meditacijo in kontrolo misli (râja), z delovanjem (karma), z ljubeznijo in predanostjo (bhakti) ter znanjem in modrostjo (jnâna). »Vse premaga tisti, ki premagal sebe je. Védi to in ne obupaj nikoli, drzni sannyâsin!«

Jnana joga - joga znanja in modrosti (Svami Vivekananda) Ta knjiga predstavlja zbirko predavanj na temo jnâna (:»džnana«, tudi »džnjana«) joge, ki jih je Svami Vivekananda imel v Angliji in Ameriki. Avtor pravi, da jnâna predstavlja skupaj z jogo (mišljena je râja joga, tudi: »radža«), karmo in bhaktijem štiri poti ali joge, na katerih se ljudje seznanijo z meditacijo in kontrolo misli (râja), z delovanjem (karma), z ljubeznijo in predanostjo (bhakti) ter znanjem in modrostjo (jnâna). Jnana joga je pot znanja in modrosti. Temà neznanja se obsije z lučjó védenja. Znanju sta v skladu z jnana jogo lastna vsaj dva aspekta: ogenj in svetloba. V ognju védenja zgorijo vse nečistosti našega razuma, vzporedno s čimer se razsvetlí naše notranje zavedanje. Toda tó samozavedanje se ne pojavi kar samo. Kliče po praksi na področju razločevanja med resničnim in neresničnim, odpovedi željam, tako zemeljskim kot tudi vzvišenim, mojstrstvu nad razumom in čutili ter po močnem hrepenenju po samospoznanju. Več o slovenskem prevodu te knjige: Jnana joga (Svami Vivekananda).

Popravek P.S.: pri drugi alineji. Analogija je napisal Vivekananda, ta isti, ki je bil začetnik meniškega reda in misijona Ramakrishne v Indiji, povedal pa mu jo je Shri Râmakrishna. In vsi citati, razen tisti o sannyasinih) so iz knjige Bhakti joga (Vivekananda)., povedal pa mu jo je Shri Râmakrishna. In vsi citati so iz knjige Bhakti joga (Vivekananda).

- "No two sannyasins (or students or workshipers, who trie to proof anything (!) or not) are the same. They each express themselves and attain realisation in a way which depends on their own personality and samskaras.As each sannyasin progresses, his quest becomes clearer and clearer before his mind. He begins to embody higher values and attitudes which reflect a spontaneously growing spiritual awareness and an expanding conception of himself, his aim, and his mission in life." - Shri Râmakrishna - učitelj Vivekanande. Prijetno debato, raziskovanje, medsebojno dokazovanje in prijeten sončen dan še naprej. P.S.: pri drugi alineji. Analogija je napisal Vivekananda, povedal pa mu jo je Shri Râmakrishna. In vsi citati so iz knjige Bhakti joga (Vivekananda).

Je že v redu, da ima vsak svoje mnenje oziroma spoznanja oziroma "oči" oziroma svojo pot in svojo stopnjo razvoja, kjer se trenutno nahaja. Imej svoj prav, svojo pot, svoja spoznanja, svoja prepričanja in svojo "zadnjo resnico", (lepo, če si vse to sam izkustveno spoznal, kot so svoje spoznali starodavni indijski modreci in vse to zapisali v Vedah), vsemu temu nič ne nasprotujem in to tudi ni bil namen,a se razlikujeva. Imam rajši svoje izkušnje, razumevanje in spoznanja, skratka: mango mi je ljubši. "Shanthi, Shanthi."

Ah ... kdo ima prav in kdo ne, kdo je kaj rekel in zakaj, zakaj to in zakaj ono ... "Med ljudmi, "ki preštevajo liste", duhovnega človeka ne boste nikoli srečali. ... Če želite postati bhakta, za to sploh ni potrebno, da veste, kje se je Krishna (prečrkovano:"Krišna", op. prev.) rodil, v kraju Mathurâ ali Vraja, kaj je počel in ali poznate natančen datum, ko je oznanil svoje modrosti iz Gite. Želel si je le, da začutite hrepenenje po čudovitih lekcijah o dolžnosti in ljubezni zapisanih v Giti. Vsi ostali podatki o avtorju so tukaj le intelektualcem za zabavo. Naj kar imajo tisto, kar želijo." "V neki pripovedi so nevednega človeka prosili, naj naredi podobo Bogá Shive (prečrkovano: "Šive", op. prev.) in on je, po dnevih utrudljivih prizadevanj, ustvaril le podobo opice. Torej kadarkoli si skušamo predstavljati Bogá kot Tistega, ki je absolutno popoln, naletimo na nerešljiv problem, ker vse dokler smo navadni ljudje, tudi Njega ne moremo razumeti prav nič drugače, kot v podobi običajnega človeka." Svami Vivekananda: Bhakti joga - Joga ljubezni in predanosti

Bhakti joga - Joga ljubezni in predanosti (Svami Vivekananda) V prvem delu knjige Bhakti joga nam Vivekananda razkrije ozadje, dejavnosti in primernost učiteljev in učencev bhaktija, torej spregovori o formalnostih, obrednih in pripravljalni fazi te oblike joge. Tako kot za učitelja joge, ki mora biti primerno usposobljen in znotraj sebe vsebovati seme duhovnosti, ni primeren prav vsak, so tudi pred učence postavljene zahteve, kot so čistost, vztrajnost, aktivno ukvarjanje z bhaktijem in predvsem to, da jim spada duhovnost med nujne stvari.V drugem delu Para Bhakti ali Vrhovna Predanost je govora o pomenu Imena, ponižnosti, o spoštovanju, čaščenju itn., skratka o vsem tistem, kar bhakti jogijem na široko odpre vrata v Jogo ljubezni in predanosti. Seveda pa brez trikotnika ljubezni, ker ljubezen ne berači, ne pozna strahu in je sama sebi namen, nikakor ne bo šlo. Vivekananda o tem pove: "To so tri skupne točke, trije koti trikotnika ljubezni. Brez ljubezni od filozofije ostanejo le suhe kostí, psihologija postane zgolj neke vrste teorija in delo le muka. A če je prisotna ljubezen, potem filozofija postane poezija, psihologija mistika in delo najlepši del ustvarjanja."V dodatkih najdete še dve Svamijevi predavanji, kjer je govora o bolj praktičnih vidikih bhakti joge. V prvem dodatku najdemo opisanih obilico praktičnih primerov na temo prvega, torej pripravljalnega dela bhakti joge. Drugi pa se bolj navezuje na Para Bhakti, kjer se Vivekananda posveti praktičnim vidikom ljubezni in vse to obogatí z zgodbami in primeri iz vsakdanjega življenja ljudi. O knjigi podrobneje.

- "Bedaki bivajo v temi, modri v svojem razumevanju, medtem ko se tisti, ki so obdani z lažnim poznavanjem, vrtijo vkrogu in opotekajo sem in tja, kot bi slepci kazali pot slepim." - "Ena unča vaje pravičnosti in duhovne samorealizacije je težja od tone brezpredmetnega govorjenja in nesmiselnih izjav. Pokažite nam enega, samo enega duhovnega velikana in genija, ki je zrasel iz tega prahu neznanja in fanatizma; in če tega ne zmorete, raje zaprite usta in odprite okna svojega srca, da bo lahko vstopila jasnost svetlobe resnice, ter se kot otroci usedite pri stopalih tistih, ki vedo, o čem govorijo – k indijskim svetníkom. Zato raje pazljivo prisluhnimo, kaj nam imajo ti povedati." - "Bhagavân Ramakrishna (prečrkovano:"Ramakrišna", op. prev.) je pogosto pripovedoval zgodbo o ljudeh, ki so se odpravili v nasad mangovih dreves in se ukvarjali s preštevanjem listov, vej, dreves, preučevanjem njihove barve, primerjanjem njihove velikosti ter si vse tó tudi skrbno zapisovali. Nato pa so začeli z razpravo o teh temah, ki so sicer bile nedvomno zelo zanimive. Toda enemu med njimi, ki je bil nekoliko bolj občutljiv, se vse to ni zdelo prav nič zanimivo in je namesto tega raje ugriznil v mango. Ali ni bil on bolj moder? Zato raje to preštevanje listov, vej in zapisovanje opomb prepustite drugim. Takšna oblika dela seveda ima svoj namen, toda v sferi duhovnega nima kaj iskati. Med ljudmi, "ki preštevajo liste", duhovnega človeka ne boste nikoli srečali. Religija, duhovnost, najvišji namen, tisto najsijajnejše v človeku ne zahteva takšnega dela. Če želite postati bhakta, za to sploh ni potrebno, da veste, kje se je Krishna (prečrkovano: "Krišna", op. prev.) rodil, v kraju Mathurâ ali Vraja, kaj je počel in ali poznate natančen datum, ko je oznanil svoje modrosti iz Gite. Želel si je le, da začutite hrepenenje po čudovitih lekcijah o dolžnosti in ljubezni zapisanih v Giti. Vsi ostali podatki o avtorju so tukaj le intelektualcem za zabavo. Naj kar imajo tisto, kar želijo. Na njihove učene polemike recite "Shântih, shântih," ("Mir, mir", op. prev.) in raje mirno "jejte sadeže mangovega drevesa". Iz knjige: Bhakti joga - Joga ljubezni in predanosti - Svami Vivekananda (od letošnjega leta tudi v slovenskem prevodu).

Sej zaobljube so prav zato v redu, ker je to nekaj, kar obljubiš sam sebi, a drugi za to sploh ne rabijo vedet. Ko jih skušaš uresničiti (te al pa ktere druge) in ko gre ali ne gre, spoznaš, kako sam s seboj ravnaš (kar se je "janezek" naučil, to zna) in potem lahko tega Janeza naučiš nekaj drugega, - tisto, kar želiš. In sigurni na uspehe al neuspehe ni potrebno reagirati tako, kot se je teh reakcij od staršev al v okolici naučil spet mali "janezek", temveč, ker maš opravka sam s sabo, se naučiš ravnati s sabo in presojati svoja dejanja tako, kot želiš (na primer se spodbujati, namesto grajati, si dopuščati, da nisi popoln, namesto zahtevati popolnosti, si dopustiti, da ti vedno vse ne rata, namesto se kregati sam nase na vse tisto, kar že nisi naredil, pa bi moral, in podobno - skratka se naučiš samega sebe imeti rad in si zaupati. Pol pa naprej - vztrajnost je lepa čednost. Vsak je ves čas le z eno osebo - in to je s samim seboj. Al pa: V življenju marsikaj pride in potem odide, sam ti boš vedno ostal v svoji koži.

Res je težko kaj spremeniti, dokler se človek ne zave, kaj sploh počne. Prepričan je, da počne ok oziroma ravna kot vsi drugi, a bi slučajno tako, kot je zapisano v tej zaobljubi, bi ga verjetno večina v okolici imela za norca in zganjala vragolije za njegovim hrbtom. A pogum, čeravno po kapljicah, počasi, in vztrajnost veliko velja. Le iz zrna lahko zrase drevo. "...da bi opazu in se zamislu .." ter se končno zavedal svojih dejanj " ...spontano in iz srca ..." - lažje je, če več ljudi vsaj v kakšnem delu (beri: odstavku zgoraj) to pogumno počne, pa četudi vsaj z ljudmi, ki ve, da jim lahko zaupa, ... ter si vsaj tako upal narediti nekaj dobrega in pozitivnega, ne da bi se bal posmèha ljudi. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Zaobljubo optimista (ang. "The Optimist Creed") Christian D. Larson Obljubi si Da boš močan. Da nič ne bo moglo zmotiti miru v tebi. Da boš vsem, ki jih srečuješ, govoril o zdravju, sreči in obilju. Da boš vsem svojim prijateljem dal čutiti, da so nekaj posebnega. Da boš v vsaki stvari poiskal dobre plati in uresničil pozitivni pogled na svet. Da boš razmišljal le o dobrem, delal le dobro in pričakoval le dobro. Da boš nad uspehom drugih ljudi prav tako navdušen, kot si nad lastnim. Da boš pozabil na napake iz preteklosti in odločno krenil veličastnim prihodnjim dosežkomn naproti. Da boš ves čas vedrega obraza in da boš podaril nasmeh vsakemu, ki ga boš srečal. Da se boš toliko časa posvečal lastnemu napredku, da ne boš imel časa kritizirati drugih. Da boš preveč velikodušen, da bi te skrbelo, preveč plemenit, da bi se jezil, premočan, da bi te bilo strah in preveč srečen, da bi dovolil, da bi te pestile skrbi. Da boš imel dobro mnenje o sebi in da ga boš posredoval ljudem, a ne z glasnimi besedami, temveč s pomembnimi dejanji. Da boš živel v prepričanju, da te podpira ves svet, vse dokler si dobremu v sebi zvest. Christian D. Larson je bil pobudnik in učitelj gibanja "New Thought" (slov. Nova miselnost). Bil je zelo plodovit avtor knjig s praktičnimi, intelektualnimi, metafizičnimi in zdravstvenimi vsebinami. Verjel je, da so v ljudeh skriti izjemni potenciali, ki jih s pravim pristopom lahko prebudijo in uporabijo v svoje dobro in v dobro skupnosti, v kateri živé. Njegovih metod in tehnik so se učili in jih uporabljali prenekateri znani in manj znani posamezniki, znanstveniki, običajni ljudje, zaposleni v bolnišnicah, bolniki, učitelji, učenci in celo trenerji. Iz knjige: Samozdravljenje - Metode za revitalizacijo in zdravljenje telesa, čustev, razuma in duše (Christian D. Larson)

Knjiga: Samozdravljenje - Metode za revitalizacijo in zdravljenje telesa, čustev, razuma in duše Mogoče se vse premalo ljudi zaveda, da se v vsakem izmed nas skriva večini prikrita sposobnost samozdravljenja. A ker mnogi ne zmorejo zavestno sprožiti delovanja teh sil, nam avtor knjige predstavi kar nekaj načinov, kako si lahko dokaj enostavno pomagamo z lastnimi močmi. Avtor ne predstavi le metod, zakonitosti in načinov samozdravljenja, oziroma nam ne pomaga le pri okrevanju fizičnega telesa po bolezni, temveč seznani bralca tudi z ustreznimi načini poglobljenega zdravljenja in razvijanja čustvenega, razumskega in duševnega dela njegove celovite osebnosti. Med drugim so predstavljene metode in načini, kako se dobro oskrbeti z vitalno energijo, kako vzpostaviti duševno ravnovesje, kako in s čim pravzaprav hraniti telo in razum, kako krepiti voljo in koncentracijo, kako se resnično dobro notranje sprostiti ter kako ustvariti in uresničiti vse tisto, kar si človek želi dobrega. Teh metod in tehnik so se učili in jih uporabljali prenekateri znani in manj znani posamezniki, znanstveniki, običajni ljudje, osebje v bolnišnicah, bolniki, učitelji, učenci in celo trenerji. O avtorju Christian D. Larson je bil pobudnik in učitelj gibanja "New Thought" (slov. Nova miselnost, op. prev.). Bil je zelo plodovit avtor knjig s praktičnimi, intelektualnimi, metafizičnimi in zdravstvenimi vsebinami. Verjel je, da so v ljudeh skriti izjemni potenciali, ki jih s pravim pristopom lahko prebudijo in uporabijo v svoje dobro in v dobro skupnosti, v kateri živé. Pregled in naročila možna na spletni strani založbe Bird Publisher.

Žal knjiga ni več v prodaji. Žal ni več na voljo slovenskim bralcem. Žal ni več v prodaji. Žal knjiga ni več v prodaji. Žal knjiga ni več v prodaji.

Torej knjigo Življenjska zgodba Širdi Sai Babe na strani založbe Bird Publisher najdete tukaj.

Za vse ljubitelje naravnih kristalov - kalcitov, polnih energije sonca in morja! Tri poslastice naravnih kristalov, in sicer: 1. naravni kalcit; dimenzij (približno) 25 cm x 21 cm x 30 cm, ocenjena teža: 19-24 kg. http://www.mysharing-bird.org/images/kristali/Kristal_1.jpg 2. naravni kalcit: dimenzij (približno) 29 cm x 22 cm x 26 cm, ocenjena teža: 17-22 kg. http://www.mysharing-bird.org/images/kristali/Kristal_2.jpg 3. naravni kalcit - velikan: dimenzij (približno) 45 cm x 33 cm x 32 cm, ocenjena teža: 50-60 kg. http://www.mysharing-bird.org/images/kristali/Kristal_3.jpg Cena? Ugodno prodam. Ogled v Ljubljani. Kontaktna e-pošta: info@mysharing-bird.org Vir: MySharing Bird.