Mrbit pridemo še do ene reči - opravljanje in prazno blebetanje. Oboje paše, tako kot čustvena otopelost, k alkoholizmu. Ne bi me začudilo, če ne bi tud te dve reči čist lepo pasale zraven. Namreč skozi tega nesrečnga psa in kasnejše debate se mi zdi, da ne iščeš odnosov z ljudmi, katerim kukr hočeš pomagat, ampak je to le izgovor za - ali firbec ali opravljanje. Čenčanje o drugih ni nič drugega kot to, pa najsibodi je to čvekanje o njihovih problemih ali je to samo poslušanje. Če dva sedita in eden od teh opravlja, drugi ne dela prav nič drugega, tudi če je čisto tiho ali poskuša samo 'svetovat'. Zraven seveda paše tudi prazno govoričenje, na katerega nisi imuna in sem ga našel v vsaj dveh postih, seveda v primeru ko ti zmanjka energije za bremzo in se 'spustiš iz ketne'. Ne bodi užaljena. To ni nič slabega ali žaljivega, ker opravljamo in več ali manj mlatimo prazno slamo prav vsi, začenši z debatami o vremenu. Morda te želim le opozorit, da bi se na tvojem mestu pogledal tudi iz te strani. Opravljivost in prazno govoričenje je pogosta težava ljudi, ki imajo dovolj svojih težav, pa se ukvarjajo s tujimi. Ravno zato sem pomislil, da si poiščeš sebi enake, le da potem igraš vlogo 'poslušalca' in 'pomagača'. Na koncu morda spet prideva nazaj do tega, da alkoholizem ni tvoj obrobni problem, ampak glavni. Mogoče zato ljudi najprej oceniš, poiščeš njihove slabosti, se znjimi zbližaš kot 'svetovalka'. Pa maš novega odnosnega 'odvisnika'. Pri tem pozabiš, da v odnosno odvisnost padeš ti, ne on.