Chypychyps

Rekel bi prave besede le v drugem vrstnem redu Ljudje dosegajo ravnovesje z notranjim miru. Kajti vsi odgovori se nahajajo v nas. In vse kar se nam dogaja je odsev tega kar se dogaja v nas. Za dosego notranjega miru pa se uporabljajo različne metode. Pohanje, pitje, meditiranje,... Vsakemu svoje. Men sicer zadnja sede... Silvija. Upam da sem jasn je bil mišljen kot začetek pogovora z ljudmi, saj naj bi zastavili nova vprašanja... (Pogovor vodi tisti, ki sprašuje in ne tisti, ki odgovarja...)

Enostavno kokr za koga Eni pohajo, da se skulirajo in ugotovijo kaj jim naj bolj paše (pa še lačn so, zato so drugačn Drugi pijejo, običajno da ugasnejo zavore in se potem pokažejo v pravi luči Tretji meditirajo in čakajo "navodila" od zgoraj seveda bolj ali manj uspešno Četrti razmišljajo med delovnim časom, ker imajo čas Peti sprašujejo prijatelje in druge (tudi na forumu) Šesti pa enostavno vedo, kaj in kako in to tudi naredijo ali pač ne (ne več, ker je narobe) ... Za bolj "točne" odgovore pa bi bilo dobro vedeti, kaj bi naredil Čeprav glede na tvoje odgovore bi "skoraj" predlagal prvo varianto. Dosti stvari opaziš, vendar ne povezuješ "dejstev". Primer: Prometna nesreča, avto v grabnu, vejica počena, guma prelunkjna... Dejstva. A pomisliti na žledolom recimo, ki je pustil vejico tam, delavca, ki je ni odstranil (ker je recimo premalo plačan, ali bolan, ali...) Utrujenost voznika, ki je posledica neprespanih noči zaradi otroka... Ekrat prideš tko daleč z razmišljanjem, da ne jemlječ več dobro, slabo ampak samo fakto in je zanimivo zaradi vzrokov, reševanjev ugank... Kot igra šaha. Enim dolgcajtna drugim popolna intriga.. Upam da sem jasn?

mgd sej to sem hotel povedat Lp

Kot pri vsem je delček resnice tudi pri Jehovih pričah. Problem pa je ko naletijo na "besednega" manipulatorja kot sem sam in jim predstavim "napake" oz. neskladnosti v njihovih izjavah. Že samo prepričevanje ljudi (vsaj tako oni počno) je napačno. Kokr je men rekel Jezus, je bog dal "svobodno" voljo, da se človek sam odloči, če gre po njegovi sledi ali ne. Včasih imaš občutek kot da te hočejo včlanit v kult Ali pa on je božji sin in treba mu je slediti... Ampak on je rekel, da smo vsi božji otroci... Ali pač? itd.. itd... Glede obsodbe bi pa rekel, da ni tukaj vse zajeto in je nesmiselno obsojati nekoga (sodnika itd) brez dokazov oz. vseh poznanih dejstev. Sicer počnemo točno to kar nas moti na "njem"? Torej PEACE 4 477

Najlažje bi opisal življenje kot vožnjo z avtom. Na začetku sediš zadaj in drugi skrbijo zate. Čez čas se presedeš naprej in slediš vožnji prostovoljno. Ko misliš da znaš sedeš za volan. Ampak smisel ni postati voznik avtomobila. Smisel je uživanje med vožno, čutiti veter v laseh, se pogovarjati s sopotniki...

Drugače ste v napačni temi (forumu), ampak ko že o tem. Najlažje si predstavljajte boga v sebi kot vest. Tist, ki jo zna poslušat se tega zaveda tisti, ki ne pač ne. Tudi ko starš udari otroka lahko to naredi iz več razlogov in posledic. Ampak če mu vest na koncu reče, da je storil na robe bi moral pri sebi predelati, kako naslednič ravnati Če ne čuti nič, je izgubil smisel v življenju in je postal ovčka, ravna se po "programu" in bo prej ko slej zbolel (najprej duhovno nato telesno)

Problem je, ker ljudje vzamejo rak kot bolezen ali dejstvo, ki ga je potrebno zdraviti. Malo ljudi je takšnih, ki se vprašajo o vzrokih iščejo smisel življenja in kot taki, najdejo tudi ozdravitev. Telo ni hiše, ko streha spušča, greš poklicat krova in popraviš. Veliko ljudi zboli za rakom zaradi notrenjega neravnovesja (stres, depresija, ...) Šele ko si stvar vzameš na izi (ampak iskreno, ne zaigrano), najdeš mir, rak se ustavi včasih izgine,... Videl sem že take čudeže, da so človeka tak "spucal", da skoraj ni imel črevesja in je ozdravil (še vedno strastni kadilec), kot takšni, ki jih je neslo v parih tednih. Po mojem je potrebno najti samega sebe, biti iskren s sabo in takrat se ti pokaže tudi pot do ozdravitve pa je lahko ali alternativna ali sklasična..

Najdeš ne ko iščeš ampak ko potrebuješ...

https://www.youtube.com/watch?v=XFQc6EoaK_k

Kakor koli. Če sam piše je zanimiv pogled, kako gleda sebe

Men pomaga, da vidim, kako nekateri razmišljajo. In tako kot film prikazuje stvari, kot jih želi prikazati režiser, tako nekateri uporabljajo barve za ispostavljanje njihovega mišlenja... Sam pišem tako kot mi paše in ne uporabljam TUDI besede 3x v prvem stavku , da poudarim ključne besede (ZDRAVJE, RAZMIŠLJANJE in PRIMER) In drugi odstavek zame nima nobenega smisla in bolj kot ga berem manj "izvem" Vem pa kaj želiš povedati. Sam se sicer počutim odlično in redko bolje... Celotno življenje se mi je začelo obračati na bolje oz. bolje kot kdaj koli prej. Spoznal sem par dejstev o življenju okolih katerih sem včasih samo razmišljal in tako dalje prijetno v spanec me ponesejo misli... (tole je napisano "ironično" na 2. odstavek Lahko noč

Sam sem se postavil v te faze povsem "testno" prav miselne vzorce, ki vodijo do tega in vse. Projekti. Sam imam sebe rad a ne na način, kot si ljudje predstavljajo. Zavedam SE in kaj SEM. Ko enkrat to spoznaš te miselni vzorci ne spravijo s poti. Kot tebe ne če se igraš na računalniku. Enostavno se zavedaš kaj je prav oz. resnica in se ti včasih hecno zdi na kaj vse ljudje padajo. Kaj pa če ti povem, da sem imel zlomljeno hrbtenico in imam zaraščeno (ko preide križ v medenično kost) in na rentgenu niso mogli verjeti pa še vedno hodim in niti nimam problemov s križem čeprav imam verjetno 2x več kilogramov kot ti... Pa še odlično se počutim? Kar želim reči je, da se ljudje SAMI odločijo/mo kaj želimo imeti (bolezen,s rečo ,avto,..) in na koncu samo pride... Tudi Buda je rekel. O čemer premišljujemo to postanemo...

Tudi na samomor sem pomislil in v glavi igral kompleten prizor. Človek pred samomorom je popolnoma sebičen saj ne misli na nobenega drugega, kot nase. Takrat je pomemben on in prekinitev problemov, ki so ga to tega pripeljali. A že žarek upanja v pravem času odžene oblake stran in človek, ki že veže vrv lahko čez par minut popolnoma brez problema pije kakvo s sočlovekom (sosed, partner, sorodnik,...) Pravkar berem eno zanimivo knjigo pa je nekaj opisano mogoče prav zate (so se koordinate položle ali pač? ) Tijelo ne razumije šalu i alegoriju, metaforu, ironiju ili implikaciju. Za njega postoji samo ono što je istinito i ono reagira na način koji je naučilo u pretpovijesnoj džungli. Već dva milijuna godina, suočen s agresijom, čovjek podiže ruke savijene u laktovima kako bi zaštitio glavu koju uvlači medu ramena. Suvremeni civilizirani čovjek, suočen sa stalnom opasnošću, ponaša se slično. Društveni čovjek kontrolira svoju pojavu. On ne podiže ruke dok gleda televiziju ili polaže ispit, ali se njegovi mišići ništa manje ne stežu i takvi ostaju cijeloga dana i noći. Cijeloga života! Tek su prije tridesetak godina veliki vođe, moćni vladari, oni koji pod pritiskom svojih odgovornosti nisu imali odmora ni nalazili mira, platili bolešću svoju neumjerenost. Simptomi te bolesti bili su prekomjeran umor, razdražljivost, povišena napetost, neurotska depresija, dijabetes i najzad koronarna tromboza ili izljev krvi u mozak. Danas je to svjetska epidemija. Ona pogađa sve socijalne slojeve, mlade i stare, muškarce i žene. Tko danas nema osjećaj da je pretrpan zadacima i raznim obvezama? Tko danas ne osjeća da je zbunjen, preopterećen odgovornostima i da radi prekomjerno? Danas se muškarci i žene prečesto osjećaju uvučenima u trku opstanka, a ne vide kako se iz nje izvući ili je izbjeći. Osjećaju se uhvaćenima u mrežu, nesposobnima učiniti početni napor kako bi se oslobodili. Nemojte misliti da sliku želim učiniti ružnom. Ona je još ružnija! Da bismo se oslobodili napetosti i stalnih mišićnih kontrakcija, moramo upotrijebiti ono isto sredstvo koje ih je izazvalo. Moramo na isti način djelovati na tijelo - umom, mislima pretočenim u riječi i mentalnom slikom koja će navesti tijelo da se smiri i opusti. Tu leži ključ opuštanja. Tijelo ne razumije engleski, ni bilo koji složen jezik. Ono razumije jedino nekoliko jednostavnih riječi koje sadrže namjeru akcije. To su riječi nkcije, one koje su nam služile tijekom dva milijuna godina i koje su bile jedini ljudski jezik prije no što su ih dopunile riječi predmeta. One su uvijek sadržavale namjeru akcije. Apstraktni jezik, nepovezan s akcijom, jezik kojim se govori, raspravlja, prenosi znanje, prilično je nov. On se u evoluciji ljudske vrste pojavio tek nedavno i još nema utjecaja na čovjekovu fiziologiju. U apstraktnom jeziku tek se nedavno pojavio jedan pojam koji nam se danas čini važnim - pojam istine. Govoriti ono što je istinito, prijaviti ono što je lažno, govoriti ono što odgovara stvarnim činjenicama, provjeravati ih, vjerno prenositi znanje i tako dalje, i tako dalje - to su preokupacije suvremene civilizacije. A tijelo poznaje samo istinu. U našoj podsvijesti postoji temeljna lakovjernost, koja odgovara temeljnom stavu tijela povezanom s riječima koje sadrže namjeru, bijeg ili borbu. Ta se lakovjernost prenosi na jezik. Tijelo je ne poznaje. Ono a priori prihvaća sve afirmacije kao istinite. Njemu je poznata samo akcija. I najmanje oklijevanje, i najmanja sumnja mogu rezultirati neuspjehom. Dakle, temeljna tendencija u odnosu između tijela i uma jest tendencija tijela da sve ideje, sve mentalne slike, preoblikuje u akciju. Tu leži ključ autosugestije. Tehnike opuštanja pomoću autosugestije stare su koliko i svijet. One su se oduvijek prakticirale u Indiji i Kini i dio su bogatoga znanja koje se tisućama godina prenosilo s učitelja na učenika. Na Zapadu su otkrivene tek nedavno. Njemački liječnik Schultz (koji je prvi usavršio jednu metodu opuštanja) nemalo se iznenadio kad je doznao da je tehnika koju je on izmislio stara četiri tisućljeća - i potpuno ista, do najsitnijega detalja! U stvari, Schultz nije ništa izmislio. Samo je promatrao što se događa u tijelu osobe koja se oslobađa napetosti. To je ono isto što se događalo prije četiri tisuće godina. Onodobni stručnjaci došli su do istih zaključaka i razradili su istu tehniku za oslobađanje od napetosti. Ostavili su nam u nasljedstvo mnogobrojne tehnike. Mi ih također možemo naučiti. E pa, hajdemo! Krenimo s radom.

Tako, da naredi stvar zanimivo in uporabi par ključnih besed, ki jih stric google pozicionira višje v iskanjih. Pa povezave do facebooka ipd. In majhni popravki na strani vsak dan, ker stric google na ta način višje rangira stran... Kar se pa tiče depresije bi rekel, da odraža stanje, ko je človek nezadovoljen sam s sabo ali življenjem, ki ga živi. Ali na havajih, pisarni, doma itd... Antidepresivi pa samo lajšajo simptome... Kot lekadol lajša glavobol, ne odpravi pa vira glavobola... kar ti meni praviš je, kot bi rekel, da nekdo ni zadovoljen kakšno je njegovo bivalno okolje (stanovanje hiša,..) ki jih je 1000 vrst. Sam pa ti pravim osnove, kot so primerna izbira materialov za gradnjo, barv, ki prebujajo pozitivne vibracije,... Zakaj so običajno knjige boljše od filmov, ki so posneti po njih? Ker pustijo ljudem prosto pot domišliji in barva okolje in ljudi po njihovih idealih, pri filmu pa so le ti postavljeni tako, kot si jih je zamislil režiser. Gospodar prstanov sem prebral ob poslušanju QUEENov in sicer CD Its a kind of magic. LEGENDARNO Tudi film mi je bil všeč ampak preveč čebanja za moj okus... Najboljši igralec je tak, ki zna z obrazno mimiko povedati stvari, ki se jih ne da opisati (Hladnost Šraufncigerja, Butast pogled Forest Gumpa itd...)

Pri meni je tako, da sem bil že v različnih stanjih ampak "poizkusno", da sem občutil, kaj čutijo določeni ljudje. Sam sem se počutil "najbližje" depresiji, ko nisem nikjer delal in mi je bilo "tečno", da sem doma in misli, ki so me oblivale so ožale okno izhoda na koncu hodnika. In bolj ko sem razmišljal o svoji "nekoristnosti" bolj se je svetloba zapirala... Potem pa sem uporabil določene "trike" (po parih mesecih, da ne boš mislila, da je to trajalo dan ali dva) in sem se prebudil iz tega. Tudi alkoholik ne vidi izhoda iz začaranega kroga alkohola, dokler se ne zave, da krog ima svoje "stene" in dokler jih ne podre pač ne more ven ali pač? Običajno je, da ljudje izgubijo kompas, kaj je pomembno, kaj jih osrečuje ipd. Na koncu dobijo občutek, da se sučejo na mestu in to prebuja občutek "nevrednosti" in na koncu depresije...