III

Malce nečimrno.. v zvezde strmeti, takole brez plačila odgovore veleti. Je že res da najdeš misel ki že dolgo pravi sum; pa, razumeš povečini, kaj veleva ti sam um? Beseda tu, beseda tam kar je dejstvo - iščeš sam. A kaj ko zgled sveta prevečkrat pelje od poti drugam... Truda vedno več, -premalo... Od že nič še manj nam je ostalo. Vse manjše črke na vse več straneh; besede na tipkah, vse manj pri ljudeh. Tiho, tiho zdaj beži; ne v preteklost- -v nič hiti. Ne pomaga vera, ne zaleže bič; ni čudno da krivcu obstaja hudič. Počasi, prepočasi izkušnja uči - Najtežje je dojeti najpreprostejše reči.

Both Wisdom and the Truth of what they stand may God be told. On throne sits he but fears of Thy, one's wish reclaims his soul yet sold. Eyes blind of light with strength of sun; mind's crippled legs no longer run. A warewolf crave for something new splits the Right and Wrong to two. May Jesus come and save us all, forgive our sins and stand us tall. Yes Love we need to set stars free. Begone the reason, let us be! ? Remorse of such you have not heard; no more we stand an empty sack. The age of Men has drowned in tears. We try, but there's no turning back. Oh, sadness sorrow and the pain! This paste is mad, we've gone insane! See Lord your sheep we've done our chores! And now we rot in dark remorse.. No work be done can set all right, no word in writing stands the fight. - We must stand up to face the fall -like blank page painting- sais it all.

ti, ki slišiš, pozorno poglej. zdaj, ki sanjaš, za hipec postoj. do besede natanko te sanje imej- v luč naj prinese jih daimonion tvoj; oko kot zrcalo nasproti stoji, v soju svetlobe se teme boji; govori v tišini, poslušaj naglas, postoj in poglej se; v trenutku je čas...

Icy rain on my fever forehead falling down like stones. It hits so hard with every drop it's shattered all my bones. My heart stays still in burning flame, of God's words speaking sins of shame. It craves for passion; rotten flesh, its' hunger drives it mad. My soul is trapped, oh, my dear God.. why am I so sad?

Z višine dol gledam, opazujem svoj odsev. Iščem svojo dušo, iščem Tvoj napev. Opazujem um in misel ki beži. Ne najdem ji razlogov zakaj v njej je ti. Morda se smejem sebi v obraz, ko gori tu čepim in priznavam svoj poraz. Ne vem kaj si storil, ne vem kdo si ti. Ne poznam tvojih misli, ko ti gledam v oči. Ta noč nepozabna, kot vsaka poprej, razkriva občutja razumnosti mej. Na razgledu nebeškem svetloba žari, mi tiho šepeče, me nežno miri. Če je še kdo tukaj; morda si to ti..? Kaj misliš, je vredno? Morda te sploh ni... Oprosti mi Draga, še vedno boli. Sam samcat v vesolju, kaj naj brez ljudi? Spokojna Milina, ostani z menoj. Povej mi Resnico, za vedno bom tvoj. Kaj tvoja lepota, kaj tvoje telo- Lepota nebeška ljubi le Nebo. Na robu solza sem, v celoti drhtim; srce če ustavim karkoli spremenim. Še vedno nad tlemi, nad sabo lebdim. Še vedno te vidim, še vedno trpim. Ni teme, ni sonca, nikjer ni sledi. Nikar ne zajoči, le tiho zaspi.

Za tek so super superge 'Mizuno'; sicer malo dražje, a vredne denarja. So pa vsekakor boljše od 'Asics' ('Puma' sploh ne pride v poštev). Pač, za tiste ki bolj redno tečete. Mizuno superga ima (po moji izkušnji) isto pozitivno lastnost, kot jo imajo adidas tekaške hlače - občutek da imaš na sebi le kožo. Ta lahkotnost najmanj 10% pripomore k 1.boljšemu počutju --->2.Boljši gibljivosti in poskočnosti --->3.hitrejšemu in pravilnejšemu gibanju-teku. Imam pa vprašanje za koga ki ima izkušnje s športnimi poškodbami: Imam strgano ali natrgano mišico soleus - nekdo mi je svetoval, naj preneham s tekom in ostalimi aktivnostmi ki bi to mišico obremenjevale dokler se popolnoma ne zaceli( Kar pomeni kar nekaj tednov!). Spet drugi prijatelj (dolgoletni športnik) mi je svetoval naj nadaljujem 'v istem ritmu', dokler mišica sama od sebe ne neha boleti. Ne eno ne drugo mi ne ustreza, prvega ne morem, drugega ne zmorem. Zdaj preizkušam način -malo manj, malo počasneje, a vendar me bolečina močno ovira; sicer s to obremenitvijo šele ob postanku, a vendar včasih po aktivnosti kar ne gre denimo po stopnicah, ne gor ne dol... Kar je malce nadležno. Ker se že od nekdaj ukvarjam s športi (ali bolje aktivnostmi) me predvsem moti, da 'se ne morem znoreti' kot se spodobi, saj je to postala nujna spremljevalka 'dobrega dneva' in ob lahkotnem teku čutim da imam na zalogi še za par mišičastnih konj moči, ki čakajo. Če se je kdo znašel v podobni situaciji, ali se malo bolje spozna, lepo prosim za kak nasvet.

Mar nemara razmišljaš o meni? Odloži očala in zapri kjnigo. Zdaj štej do neskončno, miže! ...da se skrijem