cinca

Sem vas zelo na hitro prišla pogledat - bizi bizi, pa sem se itak spet narežala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif No, to je enkrat meni moj v zelo podobni obliki serviralhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Jaz seveda mislila, da naredila korak naprej v svoji ženstvenosti in vsa ponosna pa happy z nekim ala skorajda prozornim lakom okrog padiram ... potem pa taka izjava http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Lepo se imejte!http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

Aha, hvala! Mi je bolj všeč ta razlaga, kot pa da bi rekel, da bom nekega dne pač pobrala kufre in šla! Drugače pa jaz večkrat sanjam te "splošne zadeve". Nekaj let nazaj torej večkrat, da mi je mama umrla, pa tudi babica. Pa izpadanje zob. Stiženje las. Izločanje blata. Sem pa tudi že sanjala, da sem bila drugega spola?!

Hvala za komentar! Komej sem uspela vse razumeti?! Sem v zvezi. Trenutno je malo naporno, vendar bolj zaradi stresa vsakodnevnega življenja, okolice ipd. Moj partner je zelo načelen, pravičniški, kar mi je zelo všeč pri njem. Nimava nekih večjih partnerskih težav, le zaradi prej omenjenega stresa pri obeh je včasih malo manj lepo, vendar nič kaj hudega. Tu pa tam se paseveda kaj spričkava, saj smo ja ljudjex:o)x Moram še malo pomisliti, kaj bi te sanje pomenile. Ponavljajo se že več mesecev, s partnerjem pa živiva skupaj dobri dve leti.

Pozdravljeni, kaj bi pa lahko pomenile kar pogosto ponavljajoče se sanje, da spoznam drugega partnerja, se z njim zaštekam in kar grem ... / ali pa da sem z drugim. Partnerje, ki jih vidim v sanjah, ne poznam. Včasih me na koga spominjajo ali pa so na videz drugačni in jih v sanjah znam s kom, ki ga poznam, povezati.

Priti pliz! Mogoče me pa celo ne bodo odpustili, ampak mi samo zmanjšali procent zaposlitve na - smrk - nekaj procentov.

Pozdravljenx :)x Samo na kratko bi te rada nekaj vprašala. Konec leta mi poteče pogodba o zaposlitvi, zaenkrat kaže, da romam na ZZZS Mogoče me bodo pa isti čez par mesecev zapet zaposlili za nekaj časa (1-3 let nepopolni delovni čas). Bila bi zelo vesela, če bi bilo to res. Morda lahko pogledaš, kako mi kaj kaže zaposlitev in pa še finance (trenutno imam samo zelo velike izdatke), bo šlo kaj na bolje? Počasi pa si seveda želim službo (v svoji stroki) bližemu mojemu kraju. Ali se bo to kdaj uresničilo? Najlepša hvala že vnaprej!

Hej, ne vem kaj naj prej napišem: hvala ALI prosim??! Hi, hi, me je pa v dobro voljo spravilo tvoje sporočilo! Ne, otrok še nimam, načrtujem jih čez kakšni hm, 2 leti. Tale taščica sicer že ima 6 vnukov, a med njimi kar dela razlike. Ne vem. Večino časa se sicer pretvarja, da je vse ok. Ko je na volji, dobim kakšne neumnosti pred nos. Meni gre pa kar večino časa na bruhanje njena zahrbtnost. Če praviš, da bo pa bolje - super! Trenutno je stanje rahlo nevzdržno. Pa seveda hvala ti za vso pomoč!!

Joj no?! Moj dragi se zaveda vseh lastnosti svoje mame. Najprej je s svojim ljubkim značajem dosegla, da njegov oče ni živel z njimi, ker se z njo ne da živeti, potem so kakor hitro se je dalo odselili vsi bratje in sestre, tudi moj partner, ki ni več zdržal doma. Imel pa je to srečo, da je podedoval hišo z njo vred. Nekako se mi zdi, da ko me je našel, je iskal nekaj drugega, bolj normalnega, čeprav sem jaz čudna po drugi strani pa na momente tudi težja od svoje kilaže. Se pa trudim bit poštena.

Tudi to lahko razumem. V redu se je celo življenje učit, postajat boljši, strpnejši... . Ampak kdaj se pa take, 70let stare coprnice, naučijo osnov strpnosti, nezahrbtnosti idr. veščin vsakodnevnega normalnega (karkoli to že je) življenja? Ker če imam bit na stara leta tak obup od človeka, sem raje, da me že kar danes pobere:/

Jap. Upam, da bova zdržala! Kot da človek nima ne vem koliko skrbi in dela, še na domačem pragu ti morajo kajlo v hrbet potisnit:o|o:

Zdravo, hvala tudi tebi za odgovor! Drži. Moj se trudi in "nama daje mesto". Mene podpira, nje ne zapostavlja. Težava je v tem, da je gospa tako zelo trmasta in svojeglava, da nič ne sliši. Druga težava je ta, da živimo v isti hiši. Urejava si svoj vhod ... Fizična prepreka pa psihičnih zadev ne reši.

Pozdravljen cashy Eno konkretno vprašanje imam. Zanima me, kaj naj s svojo preeeeljuuubo taščo. Da, točno tako, zahrbtna stara vešča je, ki ve (?!), da je pojedla vso pamet sveta, je nadpoduhovljena, se nikoli ne moti, vedno naredi vse pravilno in še in še ohov in splohov. Skratka popolna je http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif. Težava je v tem, da je verjetno v kakšnih svojih knjigicah o duhovnosti al pa pri župniku v domači cerkvi preskočila poglavje o neizkoriščanju, nezahrbtnosti, neblatenju in še kaj, pa ne bi naštevala. Vsem namreč zna razložiti, kako nisem nič vredna, naredim vse narobe, se za brez veze šolam, pa še neke hude predikcije ima, kako bom njenega sina zapustila in šla z drugim. Super, ne? Ko me mine dobra volja in potrpljenje, se bojim, da me zna pripraviti do tega, da ji bom v praksi pokazala, da je naletela na napačno (doslej je namreč vedno dosegla svoje in ostali - mož, sin - so se odselili, samo da so imeli mir) in jih čisto nič zahrbtno temveč direkt v fris povedala, da mi gre na kozlanje. Torej zanima me, kako bo naprej šel ta odnos. Me pa partner podpira, vendar deloma ščiti tudi svojo mamo. Hvala za vso pomoč!

Zdravo Kaj pa jaz? Me je samo strah? Še vedno samo ne zaupam? So krive "čudne lune" na nebu? Ali je kaj drugega za tem, da nisem 100% prepričana da je "to, kar imam" res "to pravo"? Osebno ne zganjam nobene "panike" okrog teh mojih (še kar, pa vseeno ne ravno) trenutnih občutij, vendar se mi vseeno ne zdi prav, oz. ne zdi se mi recimo temu "popolno", da ne čutim tiste prave predanosti, vesoljne sreče bla bla bla Si morda hočem le hrbet zaščititi, za primer, da se ne bi zopet opekla? Hvala za kakršenkoli komentar in nasvet!

Pogumno, ja. Če me pa žre tak grozen občutek. Pa sploh ne vem zakaj in kaj točno, neka mešanica je. Da sem se zmotila, prenaglila, da to ne bo to, da ne morem, da sem sedaj nekaj vezana, odgovorna za svoja dejanja. Tišči me. Čeprav mi ni razumljivo zakaj imam take občutke, ker je moj dragi res oseba na mestu in nama je lepo. Z njegove strani nobenih težav, samo mene nekaj razžira. Kaj naj?? Misliš da bo ok, da bom znala prek tega ali bo le še slabše? Pa saj se trudim, ne da ne in veliko ter o vsem se pogovarjava. Bi mi prosim lahko kaj svetoval?

Zdravox:)x Mar morda veš, zakaj imamo nekateri težave s tem, da nas je strah? Čeprav je vse tako lepo, kot verjetno še nikoli doslej. Zasnežene pozdrave!