Pozdravljeni! Nedavno nazaj sem zasledila lunin forum tema jecljanje, ker se tudi sama spopadam s to težavo! Nisem pa še obiskala nobenega terapevta do sedaj, ker sem bila mnenja, da bo težava minila sama od sebe, stara sem 23 temu pa še vedno ni tako! Na pomoč!!!!!!!!!!!!! Tu je moja zgodba: Vse se je začelo v bolnišnični ustanovi v Šentvidu pri Stični. Stara sem bila 7 let, ko sem doživela ta dogodek. Bilo je nekega večera okoli 22.00 ali 23.00 ure, ko smo se otroci pripravljali na čas za spanje. Minil je že teden od mojega bivanja tam. Tistega dne, ko pa sem bila že tik nad tem, da zaspim pa se je pod mojo posteljo začelo šumenje, pozorno sem poslušala, nisem vedela kaj se dogaja, bila je popolna tema, kot otroku takrat so mi v glavi rojile vse mogoče grozne misli kaj bi to lahko bilo, nakar se je začelo huje, vzmetnica jogija se je začela premikati gor in dol z mano vred tako, da sem doživela manjši bungee jumping, sliši se hecno vendar pa se do potankosti spomnim, da sem se v tistem trenutku neizmerno ustrašila. Skoraj sem prenehala dihati, začela sem vpiti na ves glas do trenutka, ko sta v sobo vstopili 2 sestri, ki ju je zanimalo kaj se dogaja, od kje ves ta nered, v tistem trenutku pa se spomnim treh fantov, ki so se skobacali izpod moje postelje in mogli seveda zapustiti sobo, bili so nekoliko starejši od mene. Stara sem 23 let težave pa so naslednje: - ko sem sama ne jecljam popolnoma nič - prav tako če pojem ne jecljam popolnoma nič - ko ga preveč 'ruknem', če lahko tako po domače povem ne jecljam popolnoma nič - v trenutku, ko pa imam v glavi besedo, ki bi jo mogla izgovoriti in potem istočasno še misli kako bom to izgovorila pa se pojavi popolna blokada! Seveda, kosem trezna. Ali pa izgovorim besedo po dolgem času ali pa jo sploh ne! Mogoče zato, ker se bojim kako bo izpadlo vse skupaj! - zanimivo je to, da pred nastopom, ne vem npr. zagovarjanja kakršnekoli seminarske naloge nimam treme zaradi občinstva temveč tremo kako bom vse skupaj izpeljala, razna vprašanja se mi porajajo v glavi kot: - bom sploh lahko normalno izgovorila pri tistem odstavku? - mogoče si lahko izmislim kakšno drugo besedo? - se bojo moje mišice spet napele? - bo dihanje za trenutek spet neenakomerno? - kakšna bo moja mimika in podobno... Vse skupaj zna biti dokaj mučno, še posebej takrat, ko človek z veseljem želi povedat nekaj vzemirljivega oz. karkoli drugega pa ne more zaradi tega, ker ga misli prehitevajo in se boji, in načrtuje naprej kako povedati, na kakšen način, da bo vse skupaj vsaj solidno izpadlo. Najhuje je iskanje nekih drugih besed, nekih novih, ne tolikokrat izrečenih besed, ki jih seveda nadomestiš s takorekoč standardnimi besedami. Je pa tudi veliko odvisno od razpoloženja: če si pod stresom recimo veliko več jecljaš oz. je toliko več možnosti za neizgovorjavo določenih besed... Če pa si dokaj in popolnoma miren ali celo malo pjan pa je popolnoma drugače! Sama se soočam s to težavo in priznam, da sem se že tudi (napila) dobesedno napila pred seminarsko nalogo, da sem jo potem mirno izpeljala, sama sebi sem se čudila do onemoglosti, zataknila se mi ni nobena beseda, brati pa sem tudi poskušala tako, da sploh nisem pred nastopom preveč vadla oziroma brala, ker bi si sicer po mojem mnenju moji možgani te informacije preveč zapomnili in bi sigurno kje zajecljala, če ne celo obnemela. Res nočem več tega, da sem pred vsakim nastopom dobesedno napijem!!!!!!!! Če ima kdo podobno težavo naj mi odgovori pa naj bo to moški ali ženska! Lep pozdrav! Denaja
