luma

Imam partnerja, ki je 16 let starejši od mene. Skupaj sva 12 let. Odlično se razumeva in dopoljnjujeva. Ne vem, zakaj bi imela mlajšega. Še biznis se greva skupaj. Vendar on ne igra očeta, ker bi dobila nanj alergijo. Pač je partner. Presenečena sem, da sva toliko časa skupaj, ker nisem stalnica. Bik pač

Če bi takrat - v dani situaciji ne želel biti "vljuden" ampak bi otroku pokazal, da v svoji hiši ti postavljaš pravila - verjamem, da bi te otrok poslušal in spoštova. Hvala, Sanjalica Sem že mislila, da sem stara teta, ki je tečna in otrok ter staršev ne razume.

Sva par brez otrok, ker jih pač ne morem imet. Vsakokrat, ko so prihajali obiski z malimi otroci sem odmikala predmete, ki so bili ogroženi. Vendar sem ugotovila, da starši na tujem terenu svojih otrok ne opominjajo. Tako je prišlo do prve zamere, ker sem v času obiska komandirala njihovega otroka, kaj sme, in kaj ne dovolim. Počasi sem jim dopovedala, da je najino stanovanje opremljeno za dva odrasla, in da nimam namena vse prestavljat, zato, ker prihajajo. Da ne bo pomote, zelo rada imam otroke, vendar... Vendar moj brat, ki ima tri otroke, ni razumel, zakaj stoji eterično olje na spodnji polici, zakaj so zdravila na dosegu roke, zakaj so čistila v kopalnici pod umivalnikom, gnojilo za rože v kuhinji na okenski polici, likalnik na tleh pred likalno desko in izparilnik s svečko, v katerem je dišeča voda, pred stojalom za CD-je. ZATO, ker sem tu doma in ker bi se tudi v nadalje rada počutila doma, ne pa, da sama prihajam v svoj DOM na obisk. Otroci so bolj pametni. Točno vedo, kaj kje lahko počno in kaj ne. Vsakokrat sprobajo, kje je tvoja mera živcev. Se ti da ukvarjat z njjimi, ali jih boš pustil, da počnejo, kar jih je volja. In tudi zapomnijo si, česa ne maraš. In, če se malo potrudiš, so čudoviti in ne delajo škode. Samo malo pozornosti potrebujejo, ker so tudi oni na obisku. Ne sme se jih pozabit in izločit iz pogovora. Pri vseh resnih debatah, do katerih pride, je vmes iz otroških ust 100x: a veš? jaz bi..., teta,...... In kljub vsemu imajo prednost pred odraslimi. Včasih jim rečem počakaj, da boš na vrsti. Nikoli pa: ne vidiš, da se odrasli pogovarjamo. Če si imamo odrasli za povedat kaj, kar ni za otroška ušesa, naj pridejo na obisk brez njih, da ne bodo motnja v programu. Meni niso v napoto. Samo včasih sem po obiskih psihično izčrpana zaradi nediscipline in nedoslednosti staršev. Pa naj mi nikar nihče ne reče, da ne vem, kaj je imeti 24 ur na dan otroke, ker imam 5 otrok naenkrat, 2-3 mesece na počitnicah. Starši jih imajo manj ur dnevno.

jest bom pa gledala, kako se tepejo za vse

Največkrat ni važno, kaj nosiš in če je moderno. Važno je kako nosiš. Tudi najmodernejša obleka na človeku, ki ga je sram ne stoji? visi? dobro.

Bom počakala do 40, ker poj daš lahko pred plotom

Poznam več ljudi, ki so bili v komi. Z ljubeznijo so jih negovali, jim pripovedovali vsakdanje dogodke, brali, božali, umivali, negovali ljubkovali. Verjetno so se počutili zaželjene in ljubljene, pa so se zbudili. Nekateri so potem ozdraveli in danes živijo normalno življenje. Neka mlada punca, pa ima močne okvare. Vendar zanjo skrbijo vsi, predvsem mama in sestra in jo imajo radi. Njeno stanje se iz dneva v dan spreminja in nikoli se ne ve, če bo doživela naslednji dan ali celo uro. Vendar je prijetna in ljubka, čeprav je v vsem odvisna od drugih. Take poškodbe so ji ostale od predolge kome. pride kakšen dan, ko je sitna in nesramna. Takrat me pokliče. Včasih jo razumem kaj govori in se normalno pogovarjava, kot da ji nič ni, ker ima dober dan, včasih pa čisto nič, ker je na stopnji 2 letnega otroka, samo, da ji niti spomin ne dela. Tisti dan bi me klicala 10x, če ji ne bi vsakokrat pokazali, da ima na mobiju že mojo številko. Pa čez čas pozabi, da je že klicala.... V teh dneh sama sebe ne mara in se obsoja, v kakšno nadlogo je svojim. Bori se za svoj obstoj, pa se njena zavest in podzavest verjetno preveč borita, da bi bila v stanju kontrolirat sebe in sprotne dogodke. Vendar zaenkrat zmaguje ona. Ostaja živa in z močno voljo do življenja. Upa, da bo šla naslednje leto zopet na morje, da ga bo mogoče čez zimo kdaj videla, da bo prišla na obisk. Da jo bodo pripeljali k meni in nesli v tretje nadstropje, na teraso in tam bo sedela ter poslušala in vohala morje. Videla ga bo, če jo bodo peljali na plažo, ker ima močno okvaro vida... Tudi, če bi jo želela imeti kakšen dan pri sebi, je ne bi mogla, ker je dajanje zdravil in kontroliranje njene teže ter prilagajanje zdravil telesni temperaturi prava znanost, ki sta se jo je njena mami in sestra naučili. Pa vendar je kot sonce vedno kadar se slišiva

koma je klinična smrt, iz katere naj bi se slejkoprej zbudil. Če te puščajo vegetirat, da si priklopljen na aparature in se ti ne da vrnit v resnično življenje, se ne bi smelo rečt koma. Stanje koma, bi moralo biti časovno omejeno. Večina ljudi se zbudi iz kome, ker najdejo smisel oz. nedokončano delo, zaradi katerega vidijo smisel živeti. Nekateri pa verjetno vidijo, da takšni, kot so niso za živet in bi bili samo drugim v breme. Takega bremena nihče noče nikomur naložit, zato se nočejo zbudit. Ker pa smo živi in zdravi egoistični in nočemo zgubit ljubljene osebe, jo ohranjamo za vsako ceno pri življenju. Nesramno do ljudi, ki so v komi tedne, mesece in leta. Malo mi je žal, da vas morim, pa je tudi ura taka, kajne?

Saj nisi edini bik, ki so te vprašal, če ti znese živet. Biti bik je posebna čast. Največ časa naj bi porabil za brzdat samega sebe. Da ne eksplodiraš, ko ni treba, da prehitro ne odreagiraš, da komu ne rečeš kaj, kar mu ne paše :xx!: ... Sicer imaš verjetno eno lastnost, da ob prvem kontaktu selektiraš, s kom se boš družil in s kom ne. Tako se avtomatično življeneje ne komplicira, ker te obkrožajo samo tisti, ki te marajo. Brez tistih, ki bi te pogojno prenašali..... Toliko o bikih

Kaj bi tudi ti? Je to odgovor na prejšnjo temo?

sicer ne, če ni preveč obiskov. x!x

Saj je vse duhovno. Včasih, ko sem še imela moža (bivšega), sem mu rekla, da je ubog na duhu...

ne

Padec ali prdec . Da ti dam čarobno palico? Saj imamo vsi take dneve. Eni jih prespimo. Ker se naredi najmanj škode T

Strpnost.... , da te kap. Normalno, da ti gre to na živce. Meni naj bi šlo, da nikoli ne zloži perila in ga pospravi v omaro. Ga pa obesi, če je oprano in v škafu. Včasih skuha kosilo. Odnese smeti, če jih ne jaz... So kompenzacije. Zato mi ne gre na živce.