Sem smo bili poslani kot Božji otroci in naloga je, da lajf vzamemo kot igro. Če trpiš, te bo to vodilo do BOGa, ker si faliu bistvo, glej zgoraj. Mir, v izy, vse je ista pašta, če ne gre drugače, pa možgane zakurblat na nek način, da nismo na nivoju živali... čeprav one imajo nebesa, če se človek ne vmeša. zdaj še človek naj si naredi dom na zemlji, takšen kot je v nebesih (pred in po smrti). Tko, da rešitev edina je Ljubezen. Če je ne štekaš, nisi nikoli imel ali ne zmoreš tako funkcionirat-tvoj problem. Jaz sem v nebesih, kljub temu, da se tresem, norim, me je strah, se fajtam za boljši lajf, gre za stanje duha, ki bi ga lahko dosegli tukaj in zdaj. Imam še veliko dela-doseči totalen mir, nirvano. Bila pa sem krščena še majhna, kaj me je imelo, da si začnem odpirat čakre??? marca me čaka, berma, prvo obhajilo, spoved....and I'm so happy, kar žarim od sreče neke. kaj šele bo. Je še nekaj pri meni v tem času, spet nekaj čutim, skozi antipsihotični blur. Joj, vsaj malo stika z realnostjo, ki naj ne bo grozna, please. Hvala. Pa kilo buhtivahtija za našega župnika.