AVATAR

Pohorje Površina: 19990 ha Nadmorska višina: 900-1543 m GEOGRAFSKI OPIS Pohorje je največje hribovje v slovenskem delu Vzhodnih oziroma Centralnih Alp. Hkrati je tudi zadnje višje pogorje v Sloveniji, preden se pretežno hribovita pokrajina zahodnega dela države prevesi v panonski svet na vzhodu. Kamninska in tektonska zgradba Pohorja je pestra, kar je posledica njegove lege na stiku Vzhodnih in Južnih apniških Alp. Med kamninami prevladujejo stare metamorfne kamnine, ki s strani obdajajo tonalitno jedro hribovja (Perko & Orožen Adamič 1998). Osrednji del Pohorja je razgibana planota na nadmorskih višinah med 1200 in 1500 metri, z večino površja na okoli 1300 metrih n.v. To območje omejuje na vzhodu povodje Lobnice, na jugu Veliki vrh (1344 m) in Rogla (1517 m), na zahodu potok Radoljna ter na severni strani Klopni vrh (1340 m). Proti vzhodu in zahodu od tega območja se Pohorje nadaljuje v obliki zaobljenega slemena. Zahodni del je precej višji, z nadmorskimi višinami nad 1500 metri, najvišje pa se vzpne na Črnem vrhu (1543 m). Značilne so številne globoke grape po katerih tečejo potoki med katerimi so največji Lobnica, Radoljna, Velka, Mislinja in Oplotnica. Meja poselitve je na južni strani na okoli 1000 metrih n.v., na severni pa 100-200 metrov nižje. Meja območja IBA poteka približno po izohipsi, ki označuje 1000 metrsko znamko in ne zajema nobenega naselja, le posamezne kmetije, gozdarske in lovske koče, cerkve ter turistične objekte. Večino površja znotraj teh meja pokriva pretežno smrekov gozd. Travnate planje na vrhu Pohorja niso naravna travišča nad gozdno mejo, pač pa posledica izkoriščanja gozda za potrebe pašništva, glažutarstva, fužinarstva in drugih dejavnosti v preteklosti (Perko & Orožen Adamič 1998). VARSTVENI UKREPI • znižati intenziteto gospodarjenja z gozdom – puščanje večjega števila odmrlih dreves in mrtvega lesa • večje število gozdnih oddelkov v zreli fazi popolnoma izvzeti iz gospodarjenja (predlagamo predele v okolici Osankarice) • gozdarske dejavnosti naj se izvajajo izven časa gnezditve kvalifikacijskih vrst, še posebej v bližini rastišč divjega petelina • vožnja po gozdnih cestah naj bo dovoljena samo gozdarskim delavcem – namestitev zaklenjenih zapornic na odcepih teh cest • omejitev širjenja infrastrukture smučarskega turizma – novih prog, nameščanja reflektorjev ipd. • omejitev masovnega avtomobilskega turizma • preprečiti gradnjo načrtovane panoramske ceste • omejitev dostopa na najpomembnejše in najbolj občutljive predele • omejitev rekreacijskih in turističnih aktivnosti na določene dele • prepoved vožnje z motornimi kolesi izven cest VIR: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, DOPPS, Luka Božič

Pohorje Površina: 19990 ha Nadmorska višina: 900-1543 m GEOGRAFSKI OPIS Pohorje je največje hribovje v slovenskem delu Vzhodnih oziroma Centralnih Alp. Hkrati je tudi zadnje višje pogorje v Sloveniji, preden se pretežno hribovita pokrajina zahodnega dela države prevesi v panonski svet na vzhodu. Kamninska in tektonska zgradba Pohorja je pestra, kar je posledica njegove lege na stiku Vzhodnih in Južnih apniških Alp. Med kamninami prevladujejo stare metamorfne kamnine, ki s strani obdajajo tonalitno jedro hribovja (Perko & Orožen Adamič 1998). Osrednji del Pohorja je razgibana planota na nadmorskih višinah med 1200 in 1500 metri, z večino površja na okoli 1300 metrih n.v. To območje omejuje na vzhodu povodje Lobnice, na jugu Veliki vrh (1344 m) in Rogla (1517 m), na zahodu potok Radoljna ter na severni strani Klopni vrh (1340 m). Proti vzhodu in zahodu od tega območja se Pohorje nadaljuje v obliki zaobljenega slemena. Zahodni del je precej višji, z nadmorskimi višinami nad 1500 metri, najvišje pa se vzpne na Črnem vrhu (1543 m). Značilne so številne globoke grape po katerih tečejo potoki med katerimi so največji Lobnica, Radoljna, Velka, Mislinja in Oplotnica. Meja poselitve je na južni strani na okoli 1000 metrih n.v., na severni pa 100-200 metrov nižje. Meja območja IBA poteka približno po izohipsi, ki označuje 1000 metrsko znamko in ne zajema nobenega naselja, le posamezne kmetije, gozdarske in lovske koče, cerkve ter turistične objekte. Večino površja znotraj teh meja pokriva pretežno smrekov gozd. Travnate planje na vrhu Pohorja niso naravna travišča nad gozdno mejo, pač pa posledica izkoriščanja gozda za potrebe pašništva, glažutarstva, fužinarstva in drugih dejavnosti v preteklosti (Perko & Orožen Adamič 1998). VARSTVENI UKREPI • znižati intenziteto gospodarjenja z gozdom – puščanje večjega števila odmrlih dreves in mrtvega lesa • večje število gozdnih oddelkov v zreli fazi popolnoma izvzeti iz gospodarjenja (predlagamo predele v okolici Osankarice) • gozdarske dejavnosti naj se izvajajo izven časa gnezditve kvalifikacijskih vrst, še posebej v bližini rastišč divjega petelina • vožnja po gozdnih cestah naj bo dovoljena samo gozdarskim delavcem – namestitev zaklenjenih zapornic na odcepih teh cest • omejitev širjenja infrastrukture smučarskega turizma – novih prog, nameščanja reflektorjev ipd. • omejitev masovnega avtomobilskega turizma • preprečiti gradnjo načrtovane panoramske ceste • omejitev dostopa na najpomembnejše in najbolj občutljive predele • omejitev rekreacijskih in turističnih aktivnosti na določene dele • prepoved vožnje z motornimi kolesi izven cest VIR: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, DOPPS, Luka Božič

Matej Kos, Forum za Pohorje: "Posegi na Pohorju so protinaravni, protidružbeni in protikulturni. Trenutni posegi investitorjev na Pohorju so v nasprotju z okoljevarstvenimi predpisi R Slovenije in Evropske unije. Pri investitcijah in lastništvu ne sodelujejo lokalne skupnosti ali se le-te pojavljajo le kot kulisa privatnim firmam za pridobivanje denarja. Prav tako nikjer v kulturni tradiciji Pohorja ni zaznati Pohorja kot zebre oziroma z zarezo po grebenu (panoramska cesta) in z zarezami od grebena do vznožja Pohorja (smučišča od Maribora do Kop). Načrtovanja posegov na Pohorju potekajo stihijsko, nenačrtno in neusklajeno, pa tudi v nasprotju z občinskimi in državnimi predpisi in zakoni, npr. Alpsko konvencijo in Trajnostnim razvojem R Slovenije, pa vse do prostorskih planov posameznih občin. Še zmeraj se uresničuje predvsem interes turističnega lobija, zanemarjajo pa se interesi lokalnih skupnosti in okoljevarstva. Zadnji takšen primer je gradnja akumulacije za zasneževanje smučarskih prog na Ribniškem Pohorju. Investitorji so si sicer na UE Radlje pridobili gradbeno dovoljenje, toda treba je opozoriti, da pri tem nihče ni presojal morebitnih vplivov na okolje (PVO). Ni znana tudi lastniška soudeležba lokalne skupnosti. Če razmišljamo trajnejše in daljnosežno, je takšno ravnanje nedopustno. Nismo proti razvoju turizma na Pohorju, smo le proti posegom, ki so v nasprotju z interesi lokalnega prebivalstva, presojami strokovne naravovarstvene javnosti in smernicam trajnostnega razvoja. Poleg načel razvoja turizma bi se morala upoštevati tudi načela gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti in varstva okolja. Le razvoj in planiranje v prostoru, ki vključuje vse tri vidike, je trajnosten in optimističen." ... Ali bi s strožjimi predpisi in omejitvami pokopali, onemogočili razvoj turizma na Pohorju pa je dilema, o kateri imajo vpleteni zopet različna mnenja. Matej Kos: "Nekateri menijo, da bi z razglasitvijo Regijskega parka Pohorja upočasnili turistični in gospodarski razvoj Pohorja. Naloga lokalnih skupnosti je, da poleg razvoja turizma omogočijo tudi razvoj gospodarstva lokalnih skupnosti in ustrezno okoljevarstvo. Zato so občine ključni akter pri oblikovanju smernic ustanavljanja Regijskega parka Pohorje. Dandanes pa se s Pohorjem ukvarja v bistvu še zmeraj le privatna firma, ki si želi čim večjega dobička na račun narave in prostora." PIŠITE NAM NA FORUM ZA POHORJE NA Email:matej.kos@guest.arnes.si

Matej Kos, Forum za Pohorje: "Posegi na Pohorju so protinaravni, protidružbeni in protikulturni. Trenutni posegi investitorjev na Pohorju so v nasprotju z okoljevarstvenimi predpisi R Slovenije in Evropske unije. Pri investitcijah in lastništvu ne sodelujejo lokalne skupnosti ali se le-te pojavljajo le kot kulisa privatnim firmam za pridobivanje denarja. Prav tako nikjer v kulturni tradiciji Pohorja ni zaznati Pohorja kot zebre oziroma z zarezo po grebenu (panoramska cesta) in z zarezami od grebena do vznožja Pohorja (smučišča od Maribora do Kop). Načrtovanja posegov na Pohorju potekajo stihijsko, nenačrtno in neusklajeno, pa tudi v nasprotju z občinskimi in državnimi predpisi in zakoni, npr. Alpsko konvencijo in Trajnostnim razvojem R Slovenije, pa vse do prostorskih planov posameznih občin. Še zmeraj se uresničuje predvsem interes turističnega lobija, zanemarjajo pa se interesi lokalnih skupnosti in okoljevarstva. Zadnji takšen primer je gradnja akumulacije za zasneževanje smučarskih prog na Ribniškem Pohorju. Investitorji so si sicer na UE Radlje pridobili gradbeno dovoljenje, toda treba je opozoriti, da pri tem nihče ni presojal morebitnih vplivov na okolje (PVO). Ni znana tudi lastniška soudeležba lokalne skupnosti. Če razmišljamo trajnejše in daljnosežno, je takšno ravnanje nedopustno. Nismo proti razvoju turizma na Pohorju, smo le proti posegom, ki so v nasprotju z interesi lokalnega prebivalstva, presojami strokovne naravovarstvene javnosti in smernicam trajnostnega razvoja. Poleg načel razvoja turizma bi se morala upoštevati tudi načela gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti in varstva okolja. Le razvoj in planiranje v prostoru, ki vključuje vse tri vidike, je trajnosten in optimističen." ... Ali bi s strožjimi predpisi in omejitvami pokopali, onemogočili razvoj turizma na Pohorju pa je dilema, o kateri imajo vpleteni zopet različna mnenja. Matej Kos: "Nekateri menijo, da bi z razglasitvijo Regijskega parka Pohorja upočasnili turistični in gospodarski razvoj Pohorja. Naloga lokalnih skupnosti je, da poleg razvoja turizma omogočijo tudi razvoj gospodarstva lokalnih skupnosti in ustrezno okoljevarstvo. Zato so občine ključni akter pri oblikovanju smernic ustanavljanja Regijskega parka Pohorje. Dandanes pa se s Pohorjem ukvarja v bistvu še zmeraj le privatna firma, ki si želi čim večjega dobička na račun narave in prostora." Prosimo da nam pišete na Email. matej.kos@guest.arnes.si "HVALA"

SONCE JE LE SENCA BOGA Neomajna vera v pozitivno, v dobro vsega živega in neživega. Danes živimo v svetu, ko se v naše življenje in v naše okolje tako pogosto prikrade megla črnogledosti in strahu pred prihodnostjo. Zamorjenost je naša spremljevalka na naši poti življenja, kultura smrti, pa se nas tako rekoč dotika. Priče smo posebnim skušnjavam nastrojenim proti dobremu, pozitivnemu in upanju. Te skušnjave so:črnogledost, obup in nezaupanje, ko človek ne vidi prihodnosti, ko misli, da se zastojn trudi in da nobeno zrno ne bo obrodilo sadu. Ena iz med naštetih poti so ….kristali, ki te popeljejo k Bogu… Seme pade na plodno-rodovitno zemljo ali v trnje-neplodno zemljo. O, vzvišeni in veličastni Bog! Prosim razsvetli temine mojega srca! Daj mi: pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, predanost, globoko ponižnost, razumnost in spoznanje, da bom oče, ves tvoj. Zdi se, da smo ljudje na začetku novega tisočletja utrujeni.Utrujeni zaradi mnogoličnosti.Vedno mora biti nekaj novega, nekaj fascinantnega, nekaj presenetljivega… V nas se je ukoreninilo prepričanje, da nam nenehno primankuje časa. Živimo pač v dobi živčnosti. Utrujeni in zasičeni vztrajamo v svoji stari miselnosti in nevidimo novih možnosti. Hočem vsem prinašati mir in dobro. Mir ima svojo pot, ki je neskončno dolga. Na tej poti so nam postavljena različna znamenja, ki kažejo pravo smer. Popijem požirek….. Nekje sem prebral zgodbo o ženi. Doma je bila iz manjšega mesta na Avstriskem Koroškem. Vsako jutro se je odpravila v bližnjo kavarno z upanjem, da bo tam srečala človeka, s katerim se bo pogovarjala. A nihče se ni usedel k njej. Nekega dne je napisala na listek:>Rada bi se pogovarjala s teboj<, ter ga položila na mizo. Ljudje, ki so prihajali mimo, so z začudenjem brali njeno željo, majali z glavo in hodili naprej. A žena je vztrajala in napisala še druga povabila na pogovor. Po enem tednu se je prvič nekdo usedel k njej in začel pogovor. Naslednji dan so prišli že trije in po enem mesecu jih je že cela vrsta čakali na pogovor s to posebno ženo. Tako, je tudi z nami in skodelico pravega domačega čaja.. Kvas deluje v vsakem testu enako, toda od moke je odvisno kakšen bo kruh. Našo vero moramo razumeti kot kvas, ki znotraj dviguje kruh različnih izvorov, oblik, okusov in dišav. Ljubezen, ljubezen in še enkrat ljubezen…. Da pa ogenj ljubezni ne ugasne, je potrebno bedeti, potrebno ga je negovati in nenehno prositi Boga:Gospod naredi me za orodje svojega miru! Prijatelj mi je dejal:če tožim nad zlom, zla zaradi tega ni nič manj, toda pozornost vseh se obrne nanj. In ko ljudje vidijo morje slabega, jim upade pogum, da bi se bojevali za dobro in pozitivne moralne vrednote. Če nikoli niste bili v temi, potem ljudem preprosto nemorete govoriti o svetlobi. Če nikoli niste doživljali dvomov, verjetno nemorete jasno govoriti v veri. Mladi danes niso deležni obilja od tega kruha. Ogroženi se zapirajo vase, iščejo trenutne rešitve in nevidijo ciljev. Nimajo vsega dovolj! Znana so vzdihovanja starejših,da imajo mladi vsega dovolj. Na materialnem področju že, morda še preveč, vendar na duhovnem področju nimajo vsega dovolj,pravzaprav veliko premalo. Prijatelji poslani ste na duhovni poklic-izziv časa. Molil bom, da bi se vsi zavezali k molitvi in prizadevanju za notranji mir v naših družinah, rodovih in našem narodu. Slovenija kako si lepa-bogato te je obdaril Gospod…. MIR IN DOBRO! Vaš brat, ki vas ljubi! KAJ PA TI MENIŠ PRIJATELJ?