sevedaaa. nekoga, sam direndaj pod odrom nasmehne v objem melodijam, oprime se ga ritem gužve.... Jest začutm glasbo takrat, ko mi grejo mravljinci po telesu ,ko se mi naježi koža, takrat se ji prepustim in ji začnem verjeti, zaupam ji, dokler je ni konc....sej potem si jo še zavrtim , pa večkrat. .. Sm bil zlo malo na koncertih, spominjam se, samo nekih metalnih treš musk,sam to je glasba, ki te mine in je priložnostna za slušat, zato tut ne vstane v teb, kot pa neka šarmantna zareza˝posebnih dogmatičnih tonov. (mislim, da smo to že pisali 1x)